Sobota, 1.2.2020, 4. nedelja, Jezusovo darovanje - svečnica, 2.2.2020, Lk 2,21-33

Gospod, hvala ti, ker si v našo temo prižgal večno luč, ki vse razsvetljuje. Preberem odlomek:

Simeon...zahvalil Boga in rekel: »Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru; kajti moje oči so videle tvoje zveličanje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov: luč v razsvetljenje poganov... »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu bo nasprotovalo, in tvojo dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli iz mnogih src.«

Danes je minilo štirideset dni od Jezusovega rojstva. Jožef in Marija sta ga odnesla v Jeruzalemski tempelj. Marija je že dala skozi predpisan čas očiščevanja po rojstvu. Prej ne bi smela v svetišče. Simeon je mnogo let pričakoval Njega, ki bo v ta nemirni svet prinesel osvoboditev in mir. Ko jih je zagledal je slavil Boga in Jezusa razglasil za luč v razsvetljenje narodov.Prerokinja Ana se je zanj zahvalila in ga razglasila za Odrešenika. Kristusova luč premaga temo. Znamenje zato je sveča. Ali se lahko vživim v Simeonovo in Anino dolgoletno pričakovanje, ki se je končno uresničilo? Kakšna hrepenenja so v meni že mnogo let? Ali tudi jaz v veri pričakujem njihovo uresničitev? Vesela novica: Simon ni razočaran in z očmi vere prepozna, kdo je malo dete. Zato slavi Boga. Kako razumem zase Simeonove besede Mariji in Jožefu glede Jezusa? Kaj bi rekel Bogu?