Gospod, hvala ti, ker smo vsi kristjani tvoje telo za življenje današnjega sveta. Preberem odlomek:
Preljubi, starešine med vami prosim, jaz, ki sem tudi starešina in priča Kristusovega trpljenja in bom tudi deležen njegove slave, ki se bo razodela: pásite Božjo čredo, ki je pri vas, in pázite nanjo, ne prisiljeno, temveč prostovoljno, kakor hoče Bog; ne z grdim pohlepom po dobičku, temveč z voljnim srcem; tudi ne, kakor bi nad vam zaupanim gospodovali, temveč kakor vzor čredi. Ko se prikaže najvišji Pastir, boste prejeli nevenljivi venec slave.
Praznik sedeža apostola Petra sega v Rim četrtega stoletja po Kristusu v zahvalo za edinost krščanske skupnosti. Edinost je odgovornost vseh kristjanov. Peter, kot priča in očividec, vse kristjane zedinja v Kristusu, ga nam pomaga spoznavati in hoditi za njim. Ali se tudi jaz čutim poklicanega druge vabiti h Kristusu, ki je v svetu navzoč po članih Cerkve, ki smo njegovo telo? Ali me glede tega napadajo dvomi? Katere lastnosti, ki jih našteva v pismu Peter, so mi še posebej dragocene in blizu in se zanje prizadevam? Kaj bi prosil Jezusa?

Comments