Sobota, 7.11.2020 - V NAJMANJŠEM VELIKO

»Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem.« (Lk 16,10a)


»Najmanjše« so vse dobrine tega sveta, ki so le zaročni prstan Zaročenca. Naš večni blagor (= sreča) je odvisen od tega, kako uporabljamo te dobrine. Če smo zvesti Darovalcu teh dobrin, potem nas Bog lahko postavi čez vse svoje premoženje. Če pa smo neumni posesivneži, pa skopljemo med seboj in Darovalcem brezno in prepad, ki postane nepremostljiv. V najmanjšem sem zvest, če ravnam z dobrinami kot sredstvi = darovi za delitev z brati in sestrami. Nezvest in krivičen sem, če dobrine sveta posedujem in kopičim kakor, da so le zame in edini cilj mojega življenja; zato se ločim od vseh bratov in sester. Dobrine same po sebi niso nekaj slabega, ampak so dar Očeta sinovom in hčeram. Bog hoče, da dobrine sprejemamo in živimo na tak način. Vse krize in preizkušnje nas vabijo v to držo. V odnosu do teh najmanjših dobrin razvijamo (ali pa ne) največjo vrednost svojega življenje: sinovi in hčere Boga Očeta, člani njegove družine, ki živimo v ljubezni = bratstvu in sestrstvu. Če delim stvari z drugimi, delam za veliko, ki klije raste in se razvija.

71 views1 comment

Recent Posts

See All