»Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.« (Lk 17,10).
Zrel kristjan ne deluje več po logiki dati/imeti, temveč po logiki zastonjskega daru. Zato »nekoristni služabniki smo« ni najbolj natančen prevod, kajti služabnik ali suženj, ki opravlja svojo službo, ni »nekoristen«! Beseda »brez koristi«, pomeni, da smo preprosti sužnji ali služabniki, ki tega, kar delamo, ne delamo zaradi zaslužka ali koristi, ampak zastonj in iz ljubezni do Gospoda. Delamo popolnoma zastonj zato, ker pripadamo Njemu, ker nas k temu žene Njegova ljubezen do nas in naša do Njega, ki je umrl za vse, da bi nas zastonj oživil (2 Kor 5,14). Zastonjskost kaže na svoj izvor. Izvor našega služenja je vera kot osebna izkušnja njega, ki nas je vzljubil in daroval za nas sam sebe (Gal 2,20). Suženj pripada svojemu gospodarju, ki ga zasužnjuje. Kristjan pripada svojemu Gospodu, ki mu daje to svobodo, da je kakor on, njegov sodelavec, pridružen njegovemu poslanstvu (1 Kor 3,9; 2 Kor 6,1). Ta sužnost iz ljubezni je popolna osvoboditev od sebičnosti: »Vi ste namreč poklicani k svobodi, bratje«; in ta svoboda ni v tem, da živimo v skladu s sebičnostjo, temveč v tem, da smo s pomočjo ljubezni do bližnjega drug drugemu sužnji (Gal 5,13). Svobodno lahko služimo kakor nam služi Gospod, da bi bila Njegova ljubezen vse v vseh.
Comments