OSTANITE V MOJI LJUBEZNI
da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno
VSAKDANJI KRUH BESEDE - 4. adventni teden:
Video nagovori:
ponedeljek: Soočenje, spreobrnjenje, tolažba
torek: Vse je v pripravljenosti
Zapisi izhodišč za nagovore:
Moli z BB (božjo besedo) kot je opisano v Duhovni spodbudi tedna in na tej strani.
Duhovna spodbuda 4. adventnega tedna
Drage sestre in cenjeni bratje, blagoslovljen božič voščim vsakomur posebej! Svet se začenja tukaj. Življenje se začenja tukaj. Človek se začne tukaj v prologu evangelista Janeza, ki je uvod v svet, v življenje, v človeka. V tej poeziji, v tej himni luči in zato v veselju!
Če hočemo zares dojeti to čudovito in občudovanja vredno besedilo, ki vsebuje vso skrivnost Boga, potem moramo obmolkniti. To je tišina matere, ki po porodu prvič zre svojega otroka. Bil je v njej, zdaj je na svetu. Še globlje od rojstva je spočetje: spočet, ne ustvarjen. Spočet, čeprav je bival že pred svojo materjo. Vse bo povedano s prispodobo: luč prekine temo, kakor gre otrok skozi meso svoje matere.
Besedilo večkrat preberimo. Kaj nas pri branju navdušuje? Odgovor je jasen. To, kar kateri koli človek zmedeno pričakuje: videti slavo, božansko lastnost, ki jo Jezus Kristus izlije v naš svet, na katerem kraljuje hudobna tema, senca, ki jo knez teme projicira na nas, skrivnostna moč, ki poskuša vse vesolje potegniti v kaos in skladnost spremeniti v nered.
Po večkratnem branju ostaja še nekaj, česar običajno ne poudarjamo: velikonočno čutenje in občutje. Božični evangelij je evangelij osvoboditve: luč, ki je v Bogu, razsvetljuje pot vsakega človeka. Navada je vernim uničila občutljivost. Ne moremo si zamišljati, kakšen bi bil videti svet, ki mu vlada fatalnost, ki je prepuščen skritim silam in verigam slepe usode, slučajnosti in ujetosti v materijo.
Slavni rek biologa Žaka Monoda je nevzdržen in grozen: »Človek je sad slučaja in nuje.« Če bi bilo to res, potem ne bi bilo nikakršne svobode za nikogar, ampak bi nam vladala slepa usoda. Sredi temne noči bi imeli zgolj pravico do svoje usode. Živeli bi s praznimi in slepimi očmi. V takšnem okviru je luč sinonim svobode. Dana nam je sposobnost, da gremo skozi vse noči, tudi skozi zadnjo in najstrašnejšo, ki je smrt, in iz svojega nebogljenega zemeljskega stanja v samo življenje Boga, v Božje življenje.
Tako globoka je božična skrivnost. Beseda stvariteljica, Božja jasnost v tem svetu, seme življenja, postane obličje Sina človekovega sredi med nami. Zgolj ena zibelka zadošča za prekinitev fatalnosti. Zgolj ena zibelka odstrani kaos, temo in smrt. Hvala ti, Jezus. Blagoslovljen božič vsem. V njem živimo, se gibljemo in smo.
4. ADVENTNA NEDELJA
Mt 1,18–24
----------
Sveti Duh omogoča, da se uresniči in izpolni, kar je povedal Gospod. Značilna znamenja te izpolnitve in uresničitve so taka, da na glavo obrnejo vse človeške sisteme: to sta deviško rojstvo in krušno očetovstvo. Emanuel, Bog z nami, je sad delovanja Duha, ki ga Bog svobodno daje in po njem vstopa v občestvo z nami.
Emanuel, Bog z nami, je potreboval družino. Potreboval je par, v katerem bi kraljevala ljubezen in ob katerem bi Božje Dete mirno raslo. Marija in Jožef sta dva mlada, ki se imata rada. Ne egoistično, ampak trdno in odprto pred Božjim pogledom in v globinah svojih src. Jožef je Marijo ljubil in spoštoval. Zaprosil jo je za ženo. Nista še živela skupaj, a njuna zaroka je bila po judovskih zakonih že dokončna zavezanost, da se poročita. Tudi Marija je ljubila Jožefa in njena usoda žene je bila z zaroko že določena. Za Jude zakon ni bil nikdar ovira za globoko in življenjsko povezanost z Bogom. Potomci so bili zanje znamenje Božje zaveze, sterilnost pa so imeli za prekletstvo.
Božji poseg povzroči propad človeškega načrta. Občudovanja vredno ljubezen med Marijo in Jožefom pretrese drama. Mariji, ki je po Svetem Duhu zanosila in nosi Jezusa, o svoji resnici ne uspe prepričati Jožefa. S tem tvega smrt s kamenjanjem. Jožef, pošten in pravičen mož, trpi, ker Mariji ne more več zaupati, saj dobro ve, da ni on otrokov oče. S krvavečim srcem razmišlja, da bi ji vrnil svobodo in prekinil obveznost poroke.
Kakšna bolečina za Marijo! Jožef dvomi o njej in je ne razume. Par v krizi, bi rekli danes. Oba sta pričakovala Izraelovega Mesijo. Zaupan jima je bil v roke, a ga Jožef noče oziroma ne more sprejeti. Ali lahko verjameš ženi, ki jo ljubiš in ki trdi, da pričakuje otroka v moči Svetega Duha? Po človeško gledano Jožef tega nikakor ni mogel verjeti. Le Bog je lahko rešil nastali položaj, tako da je Jožefa v spanju razsvetlil. Jožef dojame skrivnost Mesije, ki je bila zaupana naročju njegove ljubljene izbranke. Vzklika od veselja in zahvaljevanja zaradi Božje ljubezni. Poroči se predčasno in vzame Marijo v svojo hišo.
Kako globoka povezanost se je spletla med Jožefom in Bogom v očetovski ljubezni do otroka Mesije. Kakšno veselje ga je navdajalo skupaj z Marijo, ko sta doživljala, da soustvarjata skupaj z Božjo ljubeznijo. Njuna ljubezen ni bila posesivna. Otroka, ki se bo rodil in ga bo treba vzgajati, sta občudovala. Starši tudi dobro veste, da se rojstvo ne zgodi kar samo od sebe. Koliko veselja in ljubezni lahko prebuja v nas sprejemanje Deteta Jezusa, našega Boga z nami, ki potrebuje družino. Potrebuje naše družine, dragi bratje in sestre. Vsem želim blagoslovljen božič!