Po poti večje svobode

Lani septembra sem skupaj z gospo Karmen vodil postne duhovne vaje. To so bile res globoko živete in doživete duhovne vaje, ki prenovijo celega človeka. Višek vsakega dneva je bilo obhajanje svete maše, pri kateri smo si po evangeliju, ki smo ga imeli za molitev, podeljevali spoznanja, ki smo jih dopoldne v molku dobili v osebnem premišljevanju. Ta osebna podelitev nas je zelo povezala, pa tudi obedi, ki smo jih skupaj pripravljali. Zelo močno pa nas je že zjutraj pred zajtrkom povezala Duhovadba, ki je bila ne le vadba telesa, temveč tudi duha, ko smo molili s telesom, še posebej ko smo plesali duhovne plese. In to zunaj na vrtu, na svežem morskem zraku. Pri opoldanskem obedu smo brali o postu: o njegovi zgodovini, o pomembnosti posta za telo, dušo in duha. Pri večerji smo si podelili, kar se je dogodilo čez dan, neke vrste eksamen oziroma refleksija, pregled dneva. Popoldne je bilo prosto za plavanje, za sprehode in osebne duhovne pogovore. Po večerji smo si včasih ogledali kak dober film. V desetih dneh se je dogodilo veliko stvari: iz dneva dan je rasla medsebojna povezanost, vedno več pristnega veselja, ki se je rojevalo iz skupnega življenja. Toliko sproščenosti in notranje svobode že dolgo nisem doživel. Toliko Božje bližine in delovanje Svetega Duha nas je neverjetno notranje tolažilo in bogatilo. Prava ozdravljenja so se začela in odpadale so razne nezdrave navezanosti, kajti Gospodov Duh nas je osvobajal strahu zase, glede preteklosti in prihodnosti, "kjer je Gospodov Duh, tam je svoboda" (2 Kor 3, 17-18), je čista ljubezen. "Kjer je Ljubezen, tam ni nobenega strahu" (1 Jan 4) in nenehne zaskrbljenosti zase. Ko ljubim, živim zdaj in tu, ko živim v Duhu, živim v polnosti prostora in časa: v tukajšnjosti in zdajšnjosti. Ljubimo in smo lahko ljubljeni lahko samo tu in zdaj, smo že v neminljivosti, večnosti: kajti "ljubezen nikoli ne mine" (1 Kor 13). Kaj naj na koncu lahko rečem? Če imaš sebe resnično rad, si boš privoščil postne duhovne vaje, ki ti bodo pomagale na poti osvobajanja in vodile k večji polnosti življenja z Gospodom.

P. dr. Jože Roblek, DJ.

​

Za odmik s postenjem sem izvedela preko spleta. Biser teh desetih dni je ta, da smo tako različni po starosti in izkušnjah postali prijetna skupnost vzajemno naklonjenih bratov in sester. Zavedanje mojega lastnega telesa kot Božjega in mojega svetišča se je močno povečalo. Utrdila se mi je  spoštljiva ljubezen do sebe. V postu sem postala bolj ranljiva in odkrivam, da je prava hrana za naša srca Bog. Hvaležna sem za možnost spovedi in duhovnega pogovora, ki je bila popolnoma svobodna. Okolje je čudovito in vreme je bilo podarjeno. Maše so bile res pristne in obhajilo pod obema podobama nas je močno povezovalo. Še posebej sem hvaležna ker smo dan začeli z telesno molitvijo k Jezusu Kristusu. Hvala voditeljema in vsem udeležencem.  MATEJA