O MENI - KDO SEM?

Tako so zapisali o meni: Dr. Viljem Lovše (roj. 1962) je duhovnik, ki ga odlikuje globoka zakoreninjenost v ignacijanski duhovnosti – duhovni tradiciji, ki jo je ustanovil sv. Ignacij Lojolski in temelji na njegovi knjižici Duhovne vaje.

​

Izobrazba in študij

• Začel je s študijem filozofije v Ljubljani.

• Po vstopu v jezuitski red leta 1984 je v Rimu študiral družbeno obveščanje in teologijo (6 let študija v Rimu).

• Podiplomski študij duhovne teologije je opravil v Madridu (Španija), kjer je magistriral na temo »Vzgoja želje v Duhovnih vajah sv. Ignacija Lojolskega«.

• Doktoriral je na temo razločevanja duhov pri sv. Ignaciju Lojolskem – ključnega elementa ignacijanske duhovnosti, ki pomaga ločevati Božji glas od drugih vplivov v človekovem notranjem življenju.

Njegova teološka usmeritev je torej močno praktična in duhovna, ne zgolj akademska. Združuje solidno teološko znanje z globokim poznavanjem ignacijanske metode molitve, razločevanja, kontemplacije in osebnega spremljanja.

​

Ključne teološke značilnosti njegovega dela

• Ignacijanska duhovnost je srce njegovega pristopa: poudarja osebno izkušnjo Boga, »contemplatio in actione« (kontemplacijo v akciji), razločevanje duhov in »vzgojo želje« (usmerjanje človekovih globokih želja k Bogu).

• Močno se posveča moški duhovnosti – kako moški v sodobnem svetu živijo svojo vero, očetovstvo in bratstvo v luči evangelija (npr. odmiki »Močan sem, ko sem slaboten« po 2 Kor 12,10).

• Veliko dela z duhovnimi vajami, duhovnimi odmiki v tišini, odmiki s postenjem in osebnim duhovnim spremljanjem.

• Teološko izhaja iz biblične teologije, patristike (npr. Janez Zlatousti) in sodobne duhovne teologije, s poudarkom na evharistiji kot uresničitvi Cerkve kot Kristusovega telesa, na duhovnem boju, odpuščanju in notranji svobodi.

• Njegov stil je praktičen, preprost in globok: pomaga ljudem prehajati od intelektualnega védenja k osebni izkušnji Boga, od »delanja« vere k »bivanju« v Božji ljubezni.

​

​

Bog nas je vse našel v Kristusu, zdaj pa vsakega posebej potrpežljivo osvaja. Lovi korak z nami, s teboj in menoj. Imava pa res srečo. Lepota, ki odrešuje svet, se ne pusti kar tako odgnati.

Bog me počasi uči sodelovati z njegovim delovanjem. Za magisterij in doktorat sem se poglabljal v skrivnosti našega človeškega in duhovnega dozorevanja s pomočjo duhovnih vaj in razločevanja. Najbolj mi Bog odpira oči in me spreminja po vas, bratih in sestrah, ki sem vas v teh letih srečal in smo si delili življenje. Največ njegovega delovanja in bližine vedno doživljam na vseh vrstah duhovnih vaj in duhovnih odmikov, ki mi jih je bilo v teh letih dano voditi. Hvala vam za udeležbo in pričevanje. Ob odmiku za moške ste možje izrazili željo po mesečnem srečevanju in tako so nastale in še nastajajo moške skupine sv. Jožefa. Res sem vam hvaležen, da lahko skupaj z vami vstopam v moškost po Božji podobi. Od vsega začetka svoje duhovniške poti sem dajal tudi duhovne vaje za zakonce in spremljal nekaj zakonskih skupin. Iz potreb številnih bratov in sester, ki sem jih v teh letih duhovno spremljal, se je porodila tudi zamisel za duhovne vaje s postenjem, ki so sedaj pravi blagoslov, še posebej za tiste, ki ste se oddaljili od Cerkve. Močni, milostni trenutki so tudi vsa romanja, kjer se z Njim in med seboj srečujemo na poti upanja.