OSTANITE V MOJI LJUBEZNI
da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno
Dragi bratje in sestre, letos smo romarji upanja! Pridružite se nam na enodnevnem romanju iz Sladke Gore, kjer bomo začeli s sveto mašo v veličastni baročni cerkvi v kateri je od leta 1738 mnogo ljudi ozdravelo. Pot nas bo vodila čez križev pot v Šmarju in do cerkve sv. Roka in nato na Tinski vrh. Poleg srce oživljajočih razgledov narave si bomo ogledali cerkvici sv. Ane in Matere božje. Na cilju v Olimju nas pričakuje svetoletna cerkev Marijinega vnebovzetja, kjer bomo prejeli popolni odpustek. V samostanu se bomo tudi telesno okrepčali in povedali svoje vtise in izkušnje iz naše skupne romarske poti.
Hodili bomo cca 5 ur in prehodili cca 19 km, z postanki za oglede in počitek. Vse skupaj bomo potem na poti cca 6-7h.
Potrebna je dobra obutev in nogavice, pohodne palice, voda in kar je še potrebno za tovrstno pot. Več informacij dobite po prijavi.
Dobrodošli vsi romarji in romarice upanja v jubilejnem letu 2025.
.
Na tem romanju si bomo ogledali:
SLADKA GORA
Marijina romarska cerkev na Sladki Gori stoji sredi mehko valovite pokrajine, med travniki in polji ob vznožju vinskih goric. Je ena najlepših baročnih cerkva na Štajerskem. Ko se je leta 1738 zgodil skrivnosten čudež, so ljudje začeli romati na Sladko Goro z vseh strani nekdanje monarhije. Majhna gotska cerkev svete Marjete je postala pretesna, zato so s številnimi romarskimi darovi zgradili novo Marijino cerkev. Postala je celostna baročna umetnina, občudovana od zunaj in znotraj. Ker je bila prejšnja zavetnica sveta Marjeta še vedno priljubljena pri domačinih in tudi pri romarjih, so svetišče poimenovali po obeh svetnicah. Leta 1754 jo je goriški nadškof Karel Mihael Attems posvetil kot cerkev svete Marije Čudodelne Matere Božje in svete Marjete Antiohijske.
Glavna tema stropne poslikave je češčenje sladkogorske čudodelne Matere Božje. Freske prikazujejo zgodbe iz Marijinega življenja, njene čudeže, uslišanja in ozdravljenja ter njeno milostno srce, ki ga daruje nesrečnim in prosečim ljudem. Poleg podobe češčenja Marije Kraljice na ladijskem stropu so v oltarni kupoli, stranskih kapelah in na koru upodobljeni številni prizori čudežev, uslišanj in ozdravljenj, ki so se zgodili po milosti sladkogorske Matere Božje. Na prizorih se njena podoba prikaže ob priprošnjah bolnih, nesrečnih in ranjenih ljudi. Še vedno deli milosti, še vedno je najboljša priprošnjica.
KALVARIJA IN SV. ROK ŠMARJE
Kalvarija z znamenito romarsko cerkvijo sv. Roka v Šmarju pri Jelšah je eden naših vrhunskih baročnih umetnostnih spomenikov in velja za najobsežnejši kompleks v Sloveniji.Cerkev sv. Roka je bila grajena postopoma, vendar za leto njenega nastanka štejemo 1646. Legenda pravi, da sta leta 1645 dva domačina prinesla kugo iz Ptuja v Šmarje, katera je kratkem času pomorila več kot dvesto ljudi. In da bi se rešili te nadloge so na vzpetini nad Šmarjem sezidali kapelico. Bog je na priprošnjo Matere božje, sv. Roka in sv. Boštjana uslišal njihove molitve ter kugo pregnal iz dežele. Legenda se nadaljuje in pravi, da so verniki v zahvalo nanosili toliko darov, da so tam, kjer je bila kapelica, postavili čarobno lepo cerkev ter jo posvetili sv. Roku kot zavetniku in priprošnjiku zoper kugo. Cerkev je bogato okrašena s školjkastimi in mrežastimi oblikami, angelskimi glavicami in cvetnimi vejicami ter polna fresk, ki so v prezbiteriju v celoti posvečene prizorom iz legende o sv. Roku.
TINSKO
Legenda o dveh cerkvah pripoveduje, da je bilo Tinsko nekoč močno poraslo z grmovjem in divjim rastjem, na vrhu Tinske gore pa je stala le cerkev sv. Ane. V teh krajih se je ena od gospodičen Celjskih grofov izgubila in takrat so se Celjski zaobljubili, da bodo tik ob cerkvi sv. Ane zgradili še eno cerkev, če bodo izgubljeno deklico našli živo in zdravo. Dekle so naposled res našli in v zahvalo na uslišano prošnjo so dali zgraditi cerkev Marijinega Vnebovzetja. Tinsko je ob Sladki Gori in sv. Roku še danes del znane močno uveljavljene romarske triade. Cerkev sv. Ane je bila zgrajena konec 14. stoletja v gotskem slogu. Iz tistega časa so ladja, prezbiterij in njun delno ohranjen slikarski okras. V 17. stoletju je bil prizidan zvonik. Cerkev Matere Božje stoji zahodno od sv. Ane. Zgrajena je bila v drugi polovici 15. stoletja. Njena zunanjščina izraža lepo poznogotsko arhitekturo z bogatimi kamnoseškimi detajli.
OLIMJE
Redovniki pavlinci so leta 1665 začeli v Olimju na zahodni strani starodavnega gradu graditi mogočno samostansko cerkev v baročnem stilu. Posvetili so jo Mariji vnebovzeti in je letos prostor za prejem popolnega odpustka. Okrog leta 1760 se cerkvi prizidali še kapelo, ki je posvečena sv. Frančišku Ksaverju. Izredno lep poznobaročni oltar skozi vsa leta privablja mnoge romarje. Kapelo je poslikal Anton Lerchinger, ki je naslikal prizore iz Frančiškovega življenja in skupine romarjev ki so se v različnih potrebah prišli priporočit sv. Frančišku. V prezbiteriju stoji mogočen tri nadstropen pozlačen oltar v črni barvi. Oltar so leta 1680 izdelali pavlinski menihi v Lepoglavi na Hrvaškem in je eden največjih »zlatih« oltarjev v Sloveniji. V središču je milostna podoba Marije z Jezuščkom, stoječa na luninem krajcu. Obdaja jo skupina angelov, ki jo na oblakih dvigajo v nebesa. Nad Marijinim kipom je slika Jezusovega krsta, nad njim pa kronanje Device Marije. Glavni oltar krasi še 12 kipov svetnikov in svetnic, na vrhu pa kip nadangela Mihaela.