OSTANITE V MOJI LJUBEZNI
da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno
Goriški camino poteka po Sloveniji in Italiji. Razdeljen je na štiri etape, lahko pa se ga prehodi tudi v treh, petih ali več dneh. Dolg je okrog 80 kilometrov.
Romanje vodita p.dr. Viljem Lovše in Karmen Kristan.
Potek 5. dnevnega romanja:
Hrano in nočitve bomo koristili v domu duhovnih vaj na Mirenskem Gradu. Organiziran bo prevoz na začetek etape in tudi nazaj v Dom. Prišli bomo dan prej, v nedeljo zvečer, da se lepo namestimo in pripravimo na pot, na koncu pa bo dodan tudi dan za počitek. Naše romanje bomo zaključili v petek po kosilu.
Naša pot bo duhovno obarvana, saj bomo vsak dan prejeli tudi duhovno hrano za premišljevanje na poti, ki bo deloma v tišini, deloma pa v pogovoru med romarji. Kadar hodimo v skupini je to lahko zelo lepa izkušnja, polna deljenja vsakdanjih prigod in smeha, medsebojne povezanosti, podpore in izmenjave dobrih praks.
Priprava na GORIŠKI CAMINO je obvezna. Vsak prijavljeni mora poskrbeti za svojo kondicijo, da bo zmogel prehoditi spodaj navedene kilometre na dan, oziroma 4-7 ur zmerno hitre hoje. Vmes bodo tudi postanki, razgibavanje in daljša prekinitev hoje za skupno sveto mašo.
Stroški romanja bodo odvisni od števila prijavljenih in bodo predvidoma cca 400 €.
Po prijavi boste dobili več informacij. Predhodno pa lahko pokličete na 041 955 219 (Karmen), da dobite še nekaj odgovorov na vprašanja, ki se vam porajajo.
Izhodiščna točka prve etape je trg Capitolo v Ogleju. Mesto je danes dejansko kraj s približno 3000 prebivalci, pred dva tisoč leti pa je bilo ena najpomembnejših metropol Rimskega cesarstva. Bazilike se ponaša z izjemnimi mozaiki iz začetka 4. stoletja, romansko apsido iz 11. stoletja in freskami v kripti, naslikanimi v drugi polovici 12. stoletja.
Pot nas bo vodila po tako imenovani Sveti poti (Via Sacra), ob kateri so izkopanine starodavnega pristaniškega kanala. Po prihodu v starodavno mesto Monastero bomo pot nadaljevali po cestah, ki prečkajo oglejsko podeželje, vodijo skozi naselje San Lorenzo s čudovito cerkvijo romanske osnove, skozi center Fiumicella, vse do brega reke Soče. Ko prečkamo most v Pierisu, se prek polj odpravimo proti vasi Škocjan. To je območje arheoloških izkopavanj in obeležij mladih mučencev, svetnikov Kancija Kancijana in Kancijanile, ki sta bila tu ubita v času Dioklecianovega preganjanja kristjanov.
Po hoji skozi Pieris in središče Turjaka se približamo reki Soči in ob njenem levem bregu nadaljujemo proti cilju prve etape.
Naša pot se po kratkem ravnem odseku povzpne na prve kraške grebene. Obiščemo cerkev Santa Maria in Monte, ki ima čudovite renesančne freske. Nato nadaljujemo po stezah med grmovjem ruja. Opazimo lahko znamenja prve svetovne vojne, zdrobljeno kamenje, granatne luknje, poškodovane jarke in spominska obeležja. Med njimi je tudi spomenik, posvečen Filippu Corridoniju, velik obelisk s simboli, ki so bili značilni za vojno retoriko fašističnega obdobja.
Nadaljujemo po udobnih makadamskih cestah med kamni kraške gmajne in prispemo do Martinščine, kjer nas pozdravi spomenik z vklesano pesmijo Giuseppeja Ungarettija, posvečeno vasi in njenemu trpljenju zaradi kraške fronte v prvi svetovni vojni. Usmerimo se proti spomeniškega območja na vrhu Debele griže. V nekaj minutah se spustimo do Vrha svetega Mihaela, od koder je le kratek sprehod do Brestovca z zanimivimi učnimi potmi, urejenimi v kavernah. Malo naprej po makadamski cesti prečkamo mejo in vstopimo v Slovenijo.
Prehoda meje ni čutiti, tipična kraška pokrajina se nadaljuje tudi na ozemlju Slovenije. Pomnik miru na Cerju, postavljen v spomin braniteljem slovenske zemlje, je prva zanimiva točka ogleda na slovenskem delu Goriškega Camina. Kamniti stolp v sedmih etažah nudi vpogled v razburkano slovensko zgodovino. S Cerja se odpira lep razgled daleč naokoli. Etapa se po strmem spustu s Krasa zaključi na Mirenskem Gradu, ki se dviga nad Mirnom in reko Vipavo.
Z Mirenskega gradu se spustimo v Miren. V kraju, znanem po čevljarski tradicij, sta imela svojo delavnico tudi pionirja slovenskega letalstva, brata Edvard in Josip Rusjan. Mimo Mirna je v rimskih časih vodila rimska cesta od Ogleja do Emone. Mirensko pokopališče je postalo po drugi svetovni vojni svojevrstna posebnost, saj so mejno črto potegnili kar preko njega, tako da je ostal del grobov na italijanski, del pa na jugoslovanski strani. Pot vodi naprej čez Vrtojbensko polje, ki velja za enega od vrtov Goriške, mimo nekdanjega vojaškega stražarskega stolpa do Šempetra pri Gorici, kjer je zanimiv Coroninijev dvorec.
Kmalu po prečkanju meje zavijemo levo in vstopimo v park Basaglia. Nato vstopimo v Gorico skozi četrt Svetega Roka. Ko za seboj pustimo zanimiv trg z vodnjakom in obeliskom, se rahlo vzpenjamo do slikovitega trga Sv. Antona s palačama Lantieri in Strassoldo. Vidimo še stolnico, Trg mestne hiše s čudovito stavbo iz leta 1760, mestni park … z ogledom mesta se zaključi tretja etapa.
Naša pot se po kratkem ravnem odseku povzpne na prve kraške grebene. Obiščemo cerkev Santa Maria in Monte, ki ima čudovite renesančne freske. Nato nadaljujemo po stezah med grmovjem ruja. Opazimo lahko znamenja prve svetovne vojne, zdrobljeno kamenje, granatne luknje, poškodovane jarke in spominska obeležja. Med njimi je tudi spomenik, posvečen Filippu Corridoniju, velik obelisk s simboli, ki so bili značilni za vojno retoriko fašističnega obdobja.
Nadaljujemo po udobnih makadamskih cestah med kamni kraške gmajne in prispemo do Martinščine, kjer nas pozdravi spomenik z vklesano pesmijo Giuseppeja Ungarettija, posvečeno vasi in njenemu trpljenju zaradi kraške fronte v prvi svetovni vojni. Usmerimo se proti spomeniškega območja na vrhu Debele griže. V nekaj minutah se spustimo do Vrha svetega Mihaela, od koder je le kratek sprehod do Brestovca z zanimivimi učnimi potmi, urejenimi v kavernah. Malo naprej po makadamski cesti prečkamo mejo in vstopimo v Slovenijo.
Prehoda meje ni čutiti, tipična kraška pokrajina se nadaljuje tudi na ozemlju Slovenije. Pomnik miru na Cerju, postavljen v spomin braniteljem slovenske zemlje, je prva zanimiva točka ogleda na slovenskem delu Goriškega Camina. Kamniti stolp v sedmih etažah nudi vpogled v razburkano slovensko zgodovino. S Cerja se odpira lep razgled daleč naokoli. Etapa se po strmem spustu s Krasa zaključi na Mirenskem Gradu, ki se dviga nad Mirnom in reko Vipavo.
