Prvo berilo govori o Božjem služabniku, ki je že od materinega telesa poklican, da prinaša odrešenje ne le Izraelu, temveč tudi vsem narodom. Bog ga postavlja za »svetlobo poganom«, kar kaže na univerzalnost zveličanja. Psalm odraža zaupanje v Boga v težkih časih. Molivec išče zavetje pri Gospodu, ki mu je bil zvest že od mladosti. Kljub stiski ostaja upanje in hvala Bogu, ki ga rešuje. Evangelij razkriva človeško šibkost (Juda, Peter), a tudi Božjo milost, ki presega greh. Jezus napoveduje izdajstvo Jude in Petrovo zatajitev. Kljub tem temačnim napovedim poudari, da bo njegova smrt poveličanje, ki prinaša zveličanje vsem. Peter navdušen obljublja zvestobo, a Jezus ve, da bo padel. Vasezaverovana samozavest človeka (Petra) je nevarna, če ni zaupanja v Boga. A Bog nam je zvest tudi sredi naših padcev kljub človeškim padcem, klic k poslanstvu in upanje v odrešenje, ki se kaže v Kristusovi žrtvi. Božji načrt je večji od posameznika – služabnik je orodje za spravo vsega človeštva. Bog nikoli ne zapusti svojih. Njegova zvestoba je vir moči. Kristusovo poslanstvo je biti »svetloba narodov«, kar se izpolni na križu.