OSTANITE V MOJI LJUBEZNI

Danes, ko obhajamo praznik Jezusovega krsta, se nahajamo na pragu novega obdobja. Praznične luči po mestih ugašajo, vrnili smo se v delovne rutine, morda pa se je v naše srce prikradlo tisto sivo po-novoletno razpoloženje: občutek praznine, teža vsakdanjih skrbi in negotovost ob novicah, ki nas preplavljajo. Vzhodna duhovna tradicija ta praznik imenuje razodetje Boga. Ko Jezus stopi v reko Jordan, ne gre za to, da bi on potreboval očiščenje, temveč on posvečuje vode . Vabi na

Druga nedelja po Božiču nas v letu 2026 postavlja pred mogočen, skoraj vesoljni odgovor na strah, ki v zadnjem času duši Evropo. Berila nas ne kličejo k nostalgičnemu pogledu na jaslice, ampak k metafizičnemu uporu . V prvem berilu Modrost pravi: »V narodu častitem sem se ustalila.« Stari cerkveni očetje, kot je sv. Bazilij, so v tem videli Kristusa, ki ne ostaja v nedostopnih višavah, ampak si »postavi šotor« sredi naše nepopolnosti. V današnji Evropi, ki jo pretresajo ideo

Dragi bratje in sestre v Kristusu, danes, na praznik Svete družine, se zberemo okrog oltarja kot ena sama velika družina, ki jo Bog kliče k svetosti. V času, ko se družine soočajo z neštetimi izzivi – od finančnih stisk in bolezni do ločitev in osamljenosti – nam Božja beseda ponuja luč in moč. Poglejmo berila, ki nam govorijo o tem, kako živeti družino kot kraj ljubezni, spoštovanja in obhajila. Prvo berilo iz Knjige modrosti (Sir 3,2–6.12–14) nas uči spoštovanja do staršev:

Dragi bratje in sestre v Kristusu, danes, na ta sveti božični dan, ko svet okrog nas trepeta v stiskah – osamljenosti, vojnah, boleznih, ekonomski negotovosti – beremo Božjo besedo, ki je kot luč v temi. Prerok Izaija kliče: »Kako ljubke so na gorah noge glasnika, ki oznanja mir, ki sporoča veselo oznanilo, ki oznanja odrešenje« (Iz 52,7). Psalm nas vabi: »Veselite se pred Gospodom, vse dežele, vzklikajte, vriskajte in igrajte!« (Ps 98,4). Pismo Hebrejcem nas spominja: »V teh

»Beseda je meso postala in med nami prebivala.« »Nežnost je postala meso« Dragi bratje in sestre, danes se je zgodilo nemogoče: Bog je postal otrok. Zakaj? Da bi mi postali otroci Očeta – osebe, ki živijo iz ljubezni, ne iz nujnosti. »Božič ni zgodovinski dogodek izpred 2000 let. Božič se dogaja zdaj – v tej Evharistiji, ko vstopimo v Kristusovo telo in Kristus v nas.« Pred leti je prišla k maši družina, ki je izgubila dom. Po maši so rekli: »Danes smo prvič po letih začutili

Odlomki : Iz 7,10–14; Rim 1,1–7; Mt 1,18–24 »Devica bo spočela … in imenovali ga bodo Emanuel – Bog z nami.« Jožef sprejme Marijo. Marija reče »zgodi se«. V tem trenutku se zgodi največja perihoreza v zgodovini: Bog vstopi v človeka, človek vstopi v Boga. »Božič ni ‘rojstvo otroka’. Božič je ontološki dogodek – Bog postane človek, da človek postane Bog.« To se ne zgodi samo pred 2000 leti. To se zgodi vsakič, ko rečeš »zgodi se« Božji volji v tvojem življenju. To se zgodi vsa

Odlomki : Iz 35,1-6.10; Jak 5,7-10; Mt 11,2-11 »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam: veselite se! Gospod je blizu!« (Flp 4,4–5). Na tretjo nedeljo se prižge rožnata sveča – znamenje, da je noč že na pol prehojena. Kalistos Ware pravi: »V pravoslavju je veselje sad Svetega Duha, ne čustvo, ampak stanje bitja.« Zato Gaudete ni »umetni optimizem«, ampak eshatološko veselje – veselje, ker je Odrešenik že med nami na poti. Sveti Duh nas nas danes naredi za priče Luči. Janez Kr

Odlomki : Iz 11,1-10; Rim 15,4-9; Mt 3,1-12 Janez Krstnik kliče v puščavi – na mestu, kjer je človek soočen s svojo krhkostjo. Oče nas vabi v to praznino, kjer lahko slišimo odmev njegove Besede brez motenj sveta. Sveti Duh deluje v tej praznini, da bi nas osvobodil iluzij o samozadostnosti. Spreobrnjenje ni prekinitev greha, temveč postopno razkrivanje našega pravega obraza, ki ga je Oče ustvaril po svoji podobi. Sin se je spustil v našo človeško naravo, da bi jo napolnil s

»Zdaj je ura, da se zbudimo iz spanja« (Rim 13,11) Dragi bratje in sestre, vstopamo v advent. In svet okrog nas je videti kot temna noč brez konca. Vojna v Ukrajini traja že tretje leto, v Sveti deželi se kri preliva vsak dan, v Afriki in Aziji milijoni bežijo pred lakoto in nasiljem, na Zahodu pa se zdi, da se duše utapljajo v praznini in strahu pred prihodnostjo. Pri nas uzakonjamo smrt in samomor, z lažjo, da je to nekaj dobrega in usmiljenega. Vse to gledamo na zaslonih,

Dragi bratje in sestre v Kristusu! V teh zadnjih nedeljah cerkvenega leta se Božja beseda osredotoča na »zadnje reči«: na konec časa, na preizkušnje in na vabilo k vztrajnosti. Današnja berila so močan preplet opozorila, upanja in konkretne spodbude za naše vsakdanje življenje. 1. Pogled upanja: Vstaja Sonce Pravice (Mal 3,19-20) Prerok Malahija nam v prvem berilu riše ostro ločnico. Opisuje dan, ki bo za hudobneže kot plameneča peč, ki jih bo sežgala. Toda hkrati daje izjemn

Ljubi bratje in sestre v Kristusu! Danes praznujemo posvetitev lateranske bazilike v Rimu – matere vseh cerkva. Ta praznik nas vabi, da pomislimo: Kje pravzaprav prebiva Bog? Ezekielova vizija nam odgovarja s čudovito podobo: iz Božjega templja izvira reka, ki ozdravlja in daje življenje vsemu, česar se dotakne. To ni le lepa podoba – to je obljuba, da Božja prisotnost izžareva iz svetišča in preobraža svet. Apostol Pavel razširja to vizijo, ko nam razodene: "Vi ste Božji tem

Dragi bratje in sestre, ljubljeni v Gospodu! Danes, ko se spominjamo vseh vernih pokojnih, nas lahko napade tudi otožnost. Spomin na drage, ki so šli čez pred nami, je pogosto mešanica hvaležnosti in bolečine. Cerkev nas danes vabi ven iz otožnosti s svetopisemskimi besedami. Bog nas kliče, da se s Kristusovimi očmi ozremo čez mejo tega sveta in sprejmemo resnico o upanju, ljubezni in večnem življenju. Jobova knjiga je Božji odgovor na naš obup (Job 19,1.23-27a) Sveti Job nam

Dragi bratje in sestre, praznujemo dan, ki nas preko meje časa in prostora povezuje z vsemi, ki so že prešli iz tega sveta v večno življenje. Praznujemo dan vseh svetih. In berila, ki smo jih slišali, nam odkrivajo tri velike resnice o tem prazniku: kdo so sveti, od kod prihajajo in kakšno je njihovo življenje. Sveti niso le marmornati kipi v oltarjih ali lepe podobe na slikah. Sveti so predvsem ljudje iz mesa in krvi, ki so z Božjo milostjo ostali zvesti do konca. To so tist

Dragi bratje in sestre, ljubljena Božja družina, današnje besede Svetega pisma so kot ogledalo, v katerem lahko vsak od nas zagleda svoj obraz. In v tem ogledalu nas Gospod ne žali, temveč ljubeznivo vabi k resnici in k osvobajajoči ponižnosti. V evangelju smo slišali znano priliko o farizeju in cestninarju, ki ga bomo imenovali bolj moderno carinik. Farizej stoji ponosen, našteva svoje vrline: posti, daje desetino, ni kot drugi ljudje. Carinik pa stoji zadaj, ne upa si oči d

Na misijonsko nedeljo nas Božja beseda popelje v srce vere: vztrajna prošnja in popolno zaupanje. V puščavi se Izrael spopada z...

Danes nas Božja beseda popelje na pot, kjer se srečata čudež in človeško srce. Sprašuje nas, kje je naš dom. Naaman, sirski poveljnik, se...

Ljubljene sestre in bratje v Gospodu! Današnja Božja beseda nas popelje v samo srce človeškega bojevanja z vprašanji, ki odmevajo skozi...

Dragi bratje in sestre, Danes nam Božja beseda ponuja izredno močno sporočilo, ki nas nagovarja na zelo konkreten način. Pred nami so...

V srce našega sveta, ki ga zaznamuje nemir in hrepenenje po premoženju, ki mine, nam danes Gospod govori z besedami, ki nas želijo...

Danes, ko praznujemo povišanje Svetega Križa, se poglabljamo v skrivnost, ki presega čas in prostor, skrivnost Božje ljubezni, ki se...