»Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. 7 In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora« (Lk 2,6-7).

Po stvarjenju sveta sta Jezusovo učlovečenje in njegovo vstajenje dva največja dogodka v človeški zgodovini. Prišli smo do prve neizrekljivo velike skrivnosti, kako je lahko neskončni neizrekljivi Bog Sin postal končni in umrljivi človek - nič manj kot dojenček. Tega ne more sprejeti in razumeti nobena človeška ideologija. Naša logika kriči in se upira. A če bi to lahko v celoti razumeli, bi bili kakor Bog, smo pa njegovi sinovi in hčere.

Jožef in Marija sta takrat na poti v Betlehem morda podobno razmišljala, morda pa tudi ne. V tistem trenutku sta se namreč morala bolj ukvarjati z iskanjem zavetja za prihajajoče rojstvo. Ena od nedavnih razlag je skušala razbliniti podobo brezsrčnega gostilničarja, ki ju je zavrnil tako, da je poudarila, da grško besedo za gostilno - kataluma - Luka uporablja tudi v zvezi z dvorano zadnje večerje, kjer je Jezus skupaj z učenci in Marijo obhajal zadnjo večerjo. Ta scenarij torej trdi, da v zgornji sobi za goste v hiši sorodnika v Betlehemu ni bilo prostora, zato so se morali namesto tega zadovoljiti z "garažo", kjer so bile jasli ali korito za hranjenje družinskega osla.

Čeprav se je morda zgodilo tako, zgodnje, ključno pričevanje Justina Mučenca (okoli leta 150 po Kr.) kaže, da se je Jezus rodil v jami ali votlini, ki so jo uporabljali kot hlev. Luka ne uporablja besede hlev, ampak navaja le, da so bile tam živalske jasli. Veliko takih jasli so odkrili v Megidu v Galileji, kjer je Salomon hranil množico svojih konj. Večinoma so bile narejene iz kamna, hkrati pa so zagotavljale varno mesto za hranjenje dojenčkov.

Gospod, moral bi se roditi v palači, a si storil ravno nasprotno, zato se ti za to izbiro zahvaljujemo. AMEN.