OSEBNI DUHOVNI DNEVNIK
Vsak dan si pišem osebni dnevnik odnosa z Bogom. Po vsaki molitvi s SP, ki naj traja vsaj 20 minut (vsak se odloči sam) si je dobro zapisati vsaj glavne sadove molitve.
Lahko si pomagam s tremi vprašanji: 1) Zapišem, kaj se mi zdi, da mi je Bog želel povedati po tej molitvi in zraven napišem tudi svoja čustva ob tem. 2) Katere so bile glavne skušnjave (tisto, kar me je hotelo vreči iz stika z Bogom, zapreti vase in svoje skrbi in strahove). Pripišem ustrezno čustvo. 3) Ali je še kakšen pomemben navdih za moje življenje? Občutek ob tem.
Tako nastaja zgodba osebnega odnosa z Bogom. Zvečer pa si lahko zapišem ob istih vprašanjih tudi glede preteklega dneva in po eksamnu. Zapišem tudi spremembe, ki jih opazim v življenju zaradi odnosa z Bogom.
Misli ujamemo, ko jih zapišemo. Ostanejo kot sled notranjega dogajanja. Preden postanejo izgovorjene besede ali dejanja jih lahko preverimo s prebiranjem zapisanega in razločujemo njih sadove. Zelo dragocen je že sam proces spraševanja in razmišljanja, saj s tem spoznavamo sami sebe – naše poglede, čustva, doživetja …in slej ko prej prepoznamo v zapisanem tudi božje navdihe.