»Svojo postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal« (Jer 31,33)

Premislim: Judovska izkušnja je pokazala, da se ljudje vedno izgubimo v zunanjosti in Boga narobe doživljamo kot zunanjega sovražnika, ki nam želi nekaj slabega. Vse zunanje reforme so vedno le delno uspešne, večinoma pa neuspešne. Vse dokler se naše srce ne spremeni. Bog v Kristusu razkriva svoje srce in ozdravlja našega, da ga nimamo več za smrtnega sovražnika, ampak za svoje življenje.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za tvojo moško srčnost, ki je bila tudi Božja, očetovska in materinska hkrati. Hvala ti za srčno zavezo z Bogom, ki jo omogočaš po Jezusu tudi slehernemu izmed nas.