Berilo iz 2. pisma apostola Pavla Korinčanom (2 Kor 3,15-4,1.3-6)

Bratje, do danes leži zagrinjalo na srcu Izraelovih sinov, kadar se bere Mojzesova postava. Ko pa se spreobrne h Gospodu, se zagrinjalo odvzame. Gospod je Duh; kjer pa je Gospodov Duh, tam je svoboda. Mi vsi pa z odgrnjenim obrazom kakor v ogledalu gledamo Gospodovo slavo in se tako v isto podobo spreminjamo iz sijaja v sijaj, kakor po Gospodovem Duhu. Ker imamo torej po usmiljenju, ki smo ga dosegli, tako službo, ne omagujemo.

Če je pa naš evangelij res zakrit, je zakrit tistim, ki so na poti pogube, nevernikom, katerim je bog tega sveta zaslepil misli, da bi jim ne zasvetila luč evangelija o veličastvu Kristusa, ki je božja podoba. Ne oznanjamo namreč sebe, ampak Jezusa Kristusa kot Gospoda, sebe pa kot vaše služabnike zaradi Jezusa. Bog, ki je rekel: Iz teme naj zasveti luč, je zasvetil tudi v naših srcih, da bi se svetilo spoznanje božjega veličastva na obrazu Jezusa Kristusa.

Sveti Pavel s pomočjo pripovedi o stvarjenju pokaže na čudovit dar krščanske poklicanosti. Bog, ki je rekel: "Iz teme naj zasveti luč, je zasvetil tudi v naših srcih, da bi se svetilo spoznanje božjega veličastva na obrazu Jezusa Kristusa." Kdor je v Kristusu je nova stvar, je Božja podoba in podoben Kristusu.

Kako lahko uresničujemo svojo krščansko poklicanost? Najprej tako, da vsak dan zremo Jezusa Kristusa, da smo pred njim in z njim. Pridimo k njemu in bomo žareli. Molitev je druženje z Njim. Branje njegove besede nas spreminja po njegovi podobi. Tudi uživanje njega, ki je Beseda, popolna podoba Boga, pri maši nas spreminja po Božji podobi. Preobraža in oblikuje pa nas Sveti Duh, katerega je polna njegova beseda in njegovo življenje. On nas od znotraj spreminja. V molitvi smo zato, da se pridružimo njegovi molitvi in preobražanju svojega srca. Današnji evangelij nas vabi naj odpremo svoje srce, ki ima kljuko na naši strani, njegovi Ljubezni. S tem premagamo pravičnost pismoukov in farizejev, tistih, ki so samozadostni in vase zagledani in se ne ukvarjajo s tem, da bi svoje življenje podarili – ljubili. Pri obhajilu sprejmemo njega in vse brate in sestre, ki smo s krstom udje njegovega telesa.