Judova skrb za Benjamina v 1 Mz 44,18-29 razkriva globino bratske ljubezni, ki postane ključ do sprave, medtem ko Jožefovo razodetje v 1 Mz 45,1-5 - "Jaz sem Jožef, vaš brat!", postane vrhunec Božjega načrta v katerem trpljenje prinaša odrešitev. Psalm 105 poudarja, da Bog v vsem deluje za dobro svojih zvestih. V Matejevem evangeliju (Mt 10,7-15) Jezus pošlje učence z navodili: "Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte". Kaže, da je Božje kraljestvo dar, ki se širi s skromnostjo in zaupanjem. Matej prikazuje apostolsko delo kot nadaljevanje Jožefove zgodbe: kakor je Jožef postal žito za lačne, tako učenci prinašajo duhovno hrano, ne obremenjeno z materialnimi zahtevami. Jožefove solze sprave nas učijo, da je vsako trpljenje lahko most do novega začetka, če ga sprejmemo z vero v Božjo previdnost. Opis Jožefovega vzpona iz ječe do palače postane metafora za vsako našo pot iz teme v svetlobo. Jezusova stroga navodila učencem nas vabijo k bistvenemu: samo Kristusovo sporočilo je dragoceno, vse drugo je brez pomena. Kakor je Jožef spoznal, da ga je Bog poslal pred brati "da jih ohrani pri življenju", tudi mi lahko vidimo svojo pot kot del večjega načrta ljubezni. Naj nas Jožefova sprava navdihne, da presežemo začaran krog krivde in maščevanja. Naj psalmistovo spominjanje čudežnih rešitev okrepi našo vero v težkih časih. Kakor so učenci šli od vasi do vasi brez zalog, tudi mi lahko zaupamo, da bo Bog preskrbel vse, kar resnično potrebujemo, ko se podamo oznanjat njegovo kraljestvo.