top of page

10.9.2023 – 23. nedelja med letom – Zavezati ali odvezati

»Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« (Mt 18,20)

10.9.2023 – 23. nedelja med letom – Zavezati ali odvezati

»Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.« (Mt 18,20)

Na pripravah na zakon zaročenci dobijo tudi naslednji dve vprašanji: "Kaj vam je najbolj všeč pri vašem partnerju?" "Kaj vam je najbolj všeč pri sebi?"

Prvo vprašanje običajno ne predstavlja težav. Zdi se, da drugo vprašanje predstavlja veliko težavo, zlasti za bodoče ženine. Nekateri težko naštejejo od Boga dane lastnosti, ki jih v svojem značaju najbolj cenijo. Nekateri pari se poskušajo izgovarjati, da morajo to drugi povedati o njih. Tretji pravijo, da je to new age in trendovsko vprašanje in se zaradi tega ne bodo hvalili.

A prav to vprašanje se nanaša na bistvo evangelija: "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe." Če rečem, da sem dober kristjan, ampak sebe sovražim, nimam ljubezni. Sveti Pavel je prepričan, da je ljubezen do samega sebe temeljna za kristjanovo poslanstvo ljubiti, kakor nas ljubi Jezus. Pavel je poznal razliko med ljubeznijo do samega sebe in malikovanjem samega sebe. Svojo ljubezen do Boga izražamo v zdravem in primernem spoštovanju, ki ga imamo do sebe. Če ne ljubimo sebe, kot od Boga ljubljenega, potem ne moremo imeti resnično radi nikogar. Če se ne maramo, nenehno zahtevamo od drugih, da zapolnijo našo praznino. Večina odnosov pa takšnih zahtev ne vzdrži.

Umiranje samovolji in odrekanje lastni sebičnosti nista priložnost za sovraštvo do samega sebe, ampak nam pomagata živeti Božjo bližino in služiti bližnjemu. Tako sebe zavežemo Bogu in se razvežemo sebičnosti. Tako bo ostalo zavezano ali razvezano tudi po smrti. Ignacij Lojolski v duhovnih vajah vabi, da se zavemo, da nas Bog ljubi v naši grešnosti – ko zgrešimo cilj svojega življenja. Prav naša grešnost je prostor sprejemanja njegove brezpogojne ljubezni, kar imenujemo odpuščanje. Jezus nas danes vabi k spoštovanju in potrpežljivosti s svojo in bližnjih grešnostjo. Greh je priložnost za sprejemanje Božjega odpuščanja. Prav ta ljubezen od nas zahteva nenehno spreobračanje in nam daje moč, da se zavedamo, da ni vse dovoljeno, ampak odgovorno sodelujemo z Njim. O njegovi ljubezni lahko pričujemo le toliko, kolikor smo jo sami sprejeli od Njega, ki odpušča nam in bližnjim. Ko enkrat zlahka odgovorim na vprašanje, kaj mi je najbolj všeč pri sebi, sem se že ukoreninil v Njegovi ljubezni in odpuščanju.




"Porque donde están dos o tres reunidos en mi nombre, allí estoy yo en medio de ellos". (Mt 18,20)

En la preparación al matrimonio, a los novios también se les hacen las dos preguntas siguientes: "¿Qué es lo que más te gusta de tu pareja?" "¿Qué es lo que más te gusta de ti mismo?".

La primera pregunta no suele plantear problemas. La segunda pregunta parece ser un gran problema, sobre todo para los futuros novios. A algunos les resulta difícil enumerar las cualidades que Dios les ha dado y que más valoran en su carácter. Algunas parejas intentan poner como excusa que otros deben decir esto de ellos. Otros dicen que es una cuestión de la nueva era y de moda y no presumen de ello.

Pero esta misma cuestión va al corazón del Evangelio: "Ama a tu prójimo como a ti mismo". Si digo que soy un buen cristiano pero me odio a mí mismo, no tengo amor. San Pablo está convencido de que el amor propio es fundamental para la misión del cristiano de amar como Jesús nos ama. Pablo conocía la diferencia entre el amor propio y la autoidolatría. Expresamos nuestro amor a Dios en el sano y adecuado respeto que nos tenemos a nosotros mismos. Si no nos amamos a nosotros mismos como Dios nos ama, no podemos amar de verdad a nadie. Si no nos amamos a nosotros mismos, estamos constantemente pidiendo a los demás que llenen nuestro vacío. Sin embargo, la mayoría de las relaciones no pueden soportar tales exigencias.

Morir a la propia voluntad y renunciar a nuestro egoísmo no es ocasión para odiarnos a nosotros mismos, sino que nos ayuda a vivir la cercanía de Dios y a servir al prójimo. De este modo nos comprometemos con Dios y nos despojamos del egoísmo. Así permanecerá comprometido o desatado incluso después de la muerte. En los Ejercicios Espirituales, Ignacio de Loyola nos invita a darnos cuenta de que Dios nos ama en nuestra pecaminosidad, cuando no alcanzamos la meta de nuestra vida. Es nuestra pecaminosidad el lugar para recibir su amor incondicional, lo que llamamos perdón. Hoy Jesús nos invita a respetar y ser pacientes con nuestra pecaminosidad y la de nuestro prójimo. El pecado es una oportunidad para recibir el perdón de Dios. Es este amor el que nos exige una conversión constante y nos da la fuerza para saber que no todo está permitido, pero para cooperar con Él responsablemente. Sólo podemos dar testimonio de su amor en la medida en que nosotros mismos lo hemos recibido de Aquel que nos perdona a nosotros y a nuestro prójimo. Cuando puedo responder fácilmente a la pregunta de qué es lo que más me gusta de mí mismo, ya estoy arraigado en Su amor y en Su perdón.


"For where two or three are gathered in my name, there am I in the midst of them." (Mt 18:20) In preparation for marriage, fiancés are also asked the following two questions: "What do you like most about your partner?" "What do you like most about yourself?" The first question is usually not a problem. The second question seems to be a big problem, especially for prospective grooms. Some find it difficult to list the God-given qualities they value most in their character. Some couples try to make excuses that others must say this about them. Others say it is a new age and trendy issue and will not brag about it.


But this very issue goes to the heart of the Gospel: "Love your neighbour as yourself." If I say I am a good Christian but I hate myself, I have no love. St Paul is convinced that self-love is fundamental to the Christian's mission to love as Jesus loves us. Paul knew the difference between self-love and self-idolatry. We express our love for God in the healthy and proper respect we have for ourselves. If we do not love ourselves as loved by God, then we cannot truly love anyone. If we do not love ourselves, we are constantly asking others to fill our void. Most relationships, however, cannot withstand such demands.

Dying to self-will and giving up our own selfishness is not an occasion for self-hatred, but helps us to live God's closeness and serve our neighbour. In this way we commit ourselves to God and divest ourselves of selfishness. Thus it will remain committed or unbound even after death. In the Spiritual Exercises, Ignatius of Loyola invites us to realize that God loves us in our sinfulness - when we miss the goal of our life. It is our sinfulness that is the place of receiving his unconditional love, what we call forgiveness. Today Jesus invites us to respect and be patient with our sinfulness and that of our neighbours. Sin is an opportunity to receive God's forgiveness. It is this love that requires us to be constantly converted and gives us the strength to know that not everything is permitted, but that we cooperate with Him responsibly. We can only bear witness to His love insofar as we ourselves have received it from Him who forgives us and our neighbours. Once I can easily answer the question of what I like most about myself, I am already rooted in His love and forgiveness.


Commentaires


bottom of page