Iz svetega evangelija po Luku (Lk 17,20-25)

Ko so farizeji vprašali Jezusa, kdaj pride Božje kraljestvo, jim je odgovoril: »Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost, tudi ne bodo govorili: ›Glej, tu je!‹ ali ›Tam je!‹ Zakaj, glejte, Božje kraljestvo je med vami.« Učencem pa je rekel: »Pridejo dnevi, ko boste želeli videti enega izmed dni Sina človekovega, pa ga ne boste videli. In porekó vam: ›Glejte, tukaj je, glejte, tam je.‹ Ne hodite in ne begajte za njim! Kajti kakor blisk, ko se zabliska, posveti od enega konca neba do drugega, tako bo Sin človekov na svoj dan. Poprej pa mora veliko trpeti in biti zavržen po tem rodu.

Božje kraljestvo ne zbuja pozornosti, ampak je sredi med nami. Jezus nas kliče k nenehni čuječnosti, ki nas napolnjuje z mirom. Tako bova prepoznavala Božjo ljubezen in luč v običajnih vsakdanjih stvareh in okoliščinah. Božje kraljestvo v osebi je Jezus sam. Na videz je človek, kakor vsi drugi in ni kazal svoje slave Božjega sina. Prišel je od Očeta, da nas nauči pot modrosti. On sam je Modrost.

Že modreci stare zaveze so prepoznali, da modrost ni človeška last, ampak je nekaj Božjega. Oblikuje Božje prijatelje in je Božji dar. Preberimo prvo berilo iz knjige Modrosti (https://hozana.si/index.php?datum=11.11.2021). Naše življenje je soudeležba v Božjem življenju. Jezus je Božja modrost, ki razsvetli vse okoliščine človeškega življenja in nam omogoča živeti v celostnem odnosu z Bogom. Sprejmimo ga v svoji notranjosti in odgovorimo na Jezusovo goreče hrepenenje, ki ga je izrekel Očetu tik pred svojim trpljenjem: »Jaz v njih in ti v meni… da bo ljubezen s katero si me ljubil v njih in jaz v njih.«