»Prosi pa naj v veri, ne da bi kaj dvomil; kdor dvomi, je namreč podoben morskemu valu, ki ga veter dviga in premetava« (Jak 1,6)

Premislim: Vera, ki ne gres skozi obdobja dvomov in preizkušenj je šibka in zgolj v glavi. Dvom me vedno vabi globlje v oseben in ljubeč odnos z Bogom, dobrim Bogom, ki mi ga strah slika kot hudobnega. Vera – ljubeč odnos – potem išče razumevanje podarjenega in danega, doživetega in okušenega. Začneva pa z dvomom.