11. nedelja med letom, 14.6.2020, Rim 5,6-11; Mt 9,36-10,8


Teh dvánajst je Jezus poslal in jim naróčil: »Ne hodíte na pot k poganom in ne vstopajte v nobeno samaríjsko mesto! Pojdite rajši k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Spotoma pa oznanjajte in govoríte: ›Nebeško kraljestvo se je približalo.‹ Bolnike ozdrávljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hudobne duhove izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajájte.«


Moč Jezusovega oznanila je posledica njegovega sočutja do človeka. Učenci so to sočutje zrli v njegovih očeh in ga doživljali v njegovih dejanjih. Ko je zagledal množice, so se mu zasmilile. Njegovo sočutno usmiljenje izraža tudi stavek: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek«. Tudi njegove besede na križu »Žejen sem« izražajo to sočutno usmiljenje. V vseh skupnostih, v katerih prebivajo sestre matere Terezije iz Kalkute, je poleg križanega napis »Žejen sem«. Izraža Jezusovo hrepenenje po sožitju z ljudmi in njegovo željo, da bi naša srca prepričal o Božji ljubezni.

Bog, ki se je Mojzesu razodel v gorečem grmu, je rekel tudi: »Dobro sem videl stisko svojega ljudstva ... da, poznam njegove bolečine. Zato sem stopil dol, da ga rešim.« (2 Mz 3,7–8) S temi besedami pokaže, kako nama je blizu in kako naklonjeno skrbi za naju. Bog se odloči, da nas osvobodi. Delo odrešenja je sad njegovega sočutnega usmiljenja do nas, ki v Jezusu doseže največji sijaj.

Jezus naju vabi: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev.« S temi besedami ne misli le na pomanjkanje oznanjevalcev evangelija. Spomni naju na slog oznanjevanja. Pokaže nama, kje je vir in vrednost oznanjevanja. Tisti, ki oznanja evangelij, mora v srcu nositi Jezusovo sočutno usmiljenje do ljudi. Cilj oznanjevanja je, da odmev in blagodejni učinek Jezusovega sočutnega usmiljenja dosežeta vsako človeško srce. Kdor tako dela, bo blagoslovljen, ker prihaja v Gospodovem imenu. Oznanjevalec evangelija mora biti poslan. Ne more si sam prisvojiti časti in dolžnosti oznanjevanja. Oznanjevalec je vedno in samo nekdo, ki je sprejel in skupaj z drugimi želi sodelovati pri Božjem sočutnem usmiljenju do slehernega človeka vseh časov.

Ko oznanilo zajema iz Jezusovega sočutnega usmiljenja, naši sodobniki doživljajo, da je Božje kraljestvo blizu. In kako je to mogoče opaziti? To se vidi iz moči, ki je dana učencem, da ozdravljajo bolne in izganjajo demone. Demoni hočejo na vsak način z ljudmi deliti svojo odločitev ločitve od Boga. Na vsak način hočejo tudi ljudi pripraviti, da bi svojo veličino iskali s ponižanjem drugih. Hočejo jih premamiti, da bi svojo slavo gradili na sramoti drugih. Demoni uničujejo naše življenje, ga dušijo in zatirajo. Izganjati demone pomeni, da spet dovoliva zasijati najini resnični človeškosti, ki je poklicana v dostojanstvo sožitja z Bogom, stvarstvom ter brati in sestrami. Izganjati demone pomeni srcem vračati upanje, ker sredi med njimi spet lahko vidijo navzočnost svojega Boga Odrešenika. Izganjati demone pomeni omogočiti, da Božje usmiljenje spet prihaja do naših src, da si v Njem odpočijejo ter se naužijejo resničnih moči in počitka.

Kakšen pa je ključ do uspeha?

»Spreobrnite se in verujte evangeliju.« Spreobrniva se k obljubi evangeljskih blagrov. Računajva na Gospodovo moč, ki edina lahko uresniči hrepenenje naših src po življenju in sreči. Veselje ob odkritju, da je vstali Jezus navzoč sredi med nama, da nama prihaja naproti in se razodeva najinemu srcu in naju pošilja k ljudem, naju osvobaja vseh strahov. Potegne naju iz slepe navezanosti nase, ki se pred drugimi brani. Omogoča, da v nama zasveti njegovo sočutno usmiljenje do vsakega človeka vseh časov. Jezusova molitev, naj Bog pošlje delavcev na svojo žetev, želi pridobiti takšne delavce, ki bodo vsakemu človeku kazali Božje sočutno usmiljenje.


52 views0 comments