In on jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.« (Mt 21, 27)

Če hočem Boga ignorirati mi on to dovoljuje in molči. Spoštuje sebe in mene. Ko ne priznavam resnice, ki jo poznam, se upiram duhu: Božjemu in svojemu. Srcu sicer ne morem lagati, zato se zakrknem. Bog po Kristusu ostaja do mene usmiljen. Pomeni, da me ne obsoja. Moje dostojanstvo je v tem, da imam svobodo, da lahko resnico Boga in sebe tudi zavrnem. S tem uničujem svojo svobodo in svojo resnico. Iz osebe postajam predmet. Bog molči. A moja drama smrti je tudi Božja. S križem odgovori na moj molk in ignoriranje. Beseda umre, če ni slišana. Umolkne in nas s tem poziva, naj mu odgovorimo. On je naš sogovornik. Mi smo odgovor, ki mu ga damo. To je nas cilj: odgovoriti. Vse okoliščine in stvari so le sredstvo za to. Zato je tako pomembno, da jih uporabljamo toliko, kolikor nam pomagajo k resničnemu cilju: odgovoriti Bogu v svojem odnosu do bratov in sester. Spreobrniti se. Danes in tukaj. Vsak dan znova.