»Bog, zahvalim te, da nisem kakor drugi ljudje: roparji, krivičniki, prešuštniki, ali tudi kakor ta cestninar; postim se dvakrat v tednu, desetino dajem od vsega, kar dobivam« (Lk 18,9-14)

Premislim: Večina ljudi v molitvi preigrava svoje samogovore (tako trdi sv. Ignacij Lojolski). Takšna molitev utrudi in še dodatno izprazni srce, čeprav na prvi pogled izgleda zelo moderna: samospoštovanje, samouresničitev, samouveljavitev... Bog hrepeni po mojem dialogu in sodelovanju. Farizejeva molitev je ateistična. Pogovarja se s svojo utvaro o sebi.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti, da si zdržal naval lažne molitve in tudi zame molil iz srca in iz Boga. Tvoja pot dokazuje, da si učitelj molitve. Nauči me resnično moliti = ljubiti, potem ko sem Ljubezen sprejel.