Kristusovo življenje nosimo v krhkih posodah, da bi bila njegova moč vidna v naši slabotnosti (2 Kor 4,7). Zvesto verujmo, tudi ko gremo skozi stiske, ker vemo, da nas Bog nikoli ne zapusti (Ps 116,10). Dragocena je v Gospodovih očeh smrt njegovih zvestih, kar kaže, kako globoko nas ljubi (Ps 116,15). Jezus nas vabi k radikalni ljubezni, ki presega zgolj zunanje ravnanje in sega do čistosti srca (Mt 5,28). Evangelij ne zaostruje zahtev, temveč razkriva globino ljubezni, ki zahteva celostno predanost (Mt 5,32). Čeprav se zdijo zahteve težke, nas njegova milost kliče k svobodi, ki jo najdemo v popolnem zaupanju vanj (2 Kor 4,15). Naj naša ljubezen ne bo polovična, temveč odsev Božje zvestobe, ki nas dviga iz vsake pasti. Hvaležno srce, ki prinaša dar hvale, postaja živa priča njegovih čudežev (Ps 116,17).