»Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Nisem prišel klicat pravičnih, ampak grešnike!« (Mr 2, 17).

Med živimi ni niti pravičnega niti zdravega. Jezus je zdravnik vseh. Sprejmemo ga samo, če se zavedamo, da smo krivični in bolni. Dokler se imam za zdravega, ne morem biti ozdravljen smrtne bolezni, ki se je ne zavedam in je ne prepustim Zdravniku. Bog me kliče takšnega, nesposobnega popolnoma prekiniti z zlom, lažmi in samoprevarami. Jezus se daje v hrano kot zdravilo za grešne, nepopolne, malodušne in krhke. Gospod nisem vreden, da se mi daruješ in da me ozdraviš zagledanosti v svojo smrt in posledične trdosrčnosti do sebe in bližnjih. Izročam ti svojo obsedenost, gobavost, hromost, slepoto, gluhonemost in odtekanje življenja. Nočem se zapreti grešnikom, ker bi s tem izključil tebe, ki si zame in za nas postal greh. Bolj nisem vreden ljubezni, bolj me On ljubi. Pa tebe tudi.