Pavel pogumno izpove, da se ne sramuje evangelija, ki je Božja moč in odrešenje za vsakega, ki veruje. Vendar opozarja na človeštvo, ki se je poneúmilo in zamenjalo veličastvo neminljivega Boga s podobo, slično minljivemu človeku in pticam in četveronožcem in plazilcem. Nenehno smo v skušnjavi, da si ustvarimo bogove po meri naših želja. Jezus Kristus v evangelju farizeju razloži, da prava čistost ne izvira iz zunanjega umivanja, temveč iz notranje darežljivosti srca, ki ga preoblikuje Sveti Duh. Človek, ki živi za kariero in materialni uspeh kot najvišjo vrednoto, skozi preizkušnje in razočaranja počasi ugotovi, kako je notranje osiromašen, prazen, njegove odnosi pa popredmeteni ali mrtvi. Če se v molitvi obrne k Gospodu, lahko doživi preobrazbo in začne videti, da je pravo bogastvo v ljubezni in darovanju. Njegovo srce, prej polno idolov, postane prostor, kjer lahko prebiva Božja prisotnost, in njegovo življenje začne odsevati slavo Stvarnika namesto praznine minljivih stvari.