Faraonov strah pred Izraelci v 2 Mz 1,8-14.22 razkriva, kako oblast ljudi zasužnjuje iz strahu, a Bog že pripravlja osvoboditev. Kakor je Mojzes rešen iz vode, tudi v najhujšem zatiranju vzklije upanje. Spomin na Božje rešitve postane temelj zaupanja v sedanji stiski. V Matejevem evangeliju (Mt 10,34-11,1) Jezusova beseda razkriva, da prava vera včasih razdeli celo družine, a kljub temu vabi k popolni predanosti. Matej prikazuje Kristusovo sporočilo kot izziv. Kakor je faraon zatiral Izraelce iz strahu, tudi nas lahko svet zavrača zaradi vere, a Bog je zvest. Izraelska otroka, vržena v Nil, postaneta simbol vseh nedolžnih, ki trpijo pod nasiljem. Bog tistim, ki mu zaupajo, vedno pripravlja rešitev na nepričakovan način. Psalmist nas opogumlja, naj kljub vsem viharjem zaupamo v Tistega, ki vlada nad viharji. Jezusova trda beseda o meču ne pomeni nasilja, temveč jasno ločevanje med tem, kar vodi k življenju, in tem, kar vodi v smrt. Kakor je Mojzesovo rojstvo prvi korak k osvoboditvi, tudi naše majhne odločitve za vero lahko postanejo začetek velikih sprememb. Naj nas psalmist navdihne, da v vsaki stiski najprej računamo na Božjo zvestobo, ki nas je doslej vodila. Kristusova obljuba "Kdor sprejme vas, mene sprejme" nas opogumlja: navkljub preganjanju smo nosilci njegove prisotnosti, ki od znotraj spreobrača svet. Naj bo naša pot pogumno pričevanje o ljubezni, ki je močnejša od faraonovega strahu.