Iz svetega evangelija po Luku (Lk 1,39-56)

Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta slišala Marijin pozdrav, je poskočilo dete v njenem telesu; in Elizabeta je bila napolnjena s Svetim Duhom in je vzkliknila z močnim glasom: »Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa! In od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, je od veselja poskočilo dete v mojem telesu. Blagor ji, ki je verovala; kajti izpolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod!«

Marija pa je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju...

Za boljše razumevanje Marijine dragocenosti in veselja lahko upoštevamo evangelija večerne in dnevne maše. Na predvečer praznika beremo 11. poglavje Lukovega evangelija, v katerem žena, ki posluša Jezusa, vzklikne: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile« (Lk 11,27). Skratka: Blagor tvoji mami! V dnevni maši samega praznika Elizabeta odgovarja na Marijin pozdrav in pravi: »Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod« (Lk 1,45).

Jezus je ženi, ki je hvalila njegovo mamo, spregovoril o učencih. A prav s tem je tudi nama odgovoril, zakaj je njegova mama blagrovana. Cerkveni očetje poudarjajo, da je bila Marija Jezusu najprej duhovna mati in šele potem telesna. Duhovna mati zato, ker je v srcu poslušala in uresničevala Božjo besedo. Milost njenega duhovnega materinstva pa ne velja le za Jezusa. Ona je duhovna mati tudi tebi in meni, zato ker posluša in uresničuje Božjo besedo in tega uči tudi naju. Tudi midva sva zaradi nje lahko dediča istega blagra, ki je posledica poslušanja in uresničevanja Božje besede. Pri poslušanju in spolnjevanju Božje besede je vzpostavljena povezanost med teboj in Bogom. Med vama se vzpostavi tako močna povezanost, kot je med materjo in otrokom, kot je telesno materinstvo.

Če poveževa Jezusovo razlago in besede, ki jih je izrekla Elizabeta Mariji, se nama razkrije še en pomemben in temeljni vidik najinega odnosa z Bogom. Elizabeta razglasi Marijo za blaženo zato, ker je verovala, da se bo spolnilo to, kar ji je Gospod obljubil. Poslušati in uresničevati Božjo besedo torej ne pomeni le mehaničnega izvrševanja tega, kar je Bog rekel. Ko poslušava in uresničujeva njegovo besedo, pomeni, da v srcu privoliva in dejavno sodelujeva s tem, da je Bog že uresničil, da da lahko to sprejmeva in se tako uresniči tudi med nami. Moč in uresničevanje pa sta Njegova. Ti in jaz mu le dava prostor: v sebi in med nami. Tako sodelujeva z Bogom, da se uresniči njegova želja po tem, da bi s teboj in menoj osebno prebival: on je najino bivališče, midva pa posledično njegovo. Lahko sodelujeva pri čudežih, ki jih vsak hip ustvarja in podarja.

Če dobro premisliva: ali ne izvira najino življenje iz ljubečega srečanja dveh oseb? Da, a ne le v telesnem smislu; tudi vitalnost, veselje do življenja, upanje in vse moči so sad ljubečega srečanja. Bolj ko zavestno in celostno privolim v ljubeče srečanje z Bogom, seboj in drugimi, bolj skozi mene teče Božja moč in vitalnost. Tako nezaustavljiva je, da premaga mojo telesno smrt. In to za vedno.

Vsa askeza in notranji boj so le izraz te Kristusove moči, ki izniči moč smrti, katera nas muči in gnete. Bolj ko Kristusova moč v najinem življenju počasi prevladuje, več neustavljivega življenja doživljava in deliva z drugimi.

V Mariji je ta proces že dopolnjen. Ona je lahko v celoti izročena Bogu Očetu in blesti v sijaju odrešenja, ki ga je Bog uresničil. Ko midva gledava na Devico Marijo, vzeto v nebo, v njej vidiva prvenec in podobo Cerkve. Znamenje tolažbe in gotovosti upanja. V njej lahko slaviva in se veseliva Božje ljubezni do človeka in veličine odrešenja, ki ga je Bog uresničil. To odrešenje se bo pokazalo ob svojem času tudi v vsakomer izmed nas. Tako kot se je v Mariji, ki sedaj posreduje zate in zame. Zaupno se lahko obrneva k njej in jo z besedami prvih krščanskih skupnosti prosiva: »Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vseh nevarnosti, o blagoslovljena Devica«.