Dragi bratje in sestre,

danes nas Božja beseda vabi, da se dotaknemo globin vere, ki presega vse, kar vidimo in doživljamo. V svetu, polnem negotovosti, strahu in bolečine – vojne v Ukrajini, krize v Jemnu, trpljenje zaradi drog in izkoriščanja nedolžnih – nas Sveto pismo opominja, da je Bog vedno z nami. Njegove obljube so trdne, njegova ljubezen neskončna.

V 1 Mz 15,5-12.17-18 slišimo o Abrahamu, ki stoji pod zvezdnatim nebom. Bog mu obljublja neskončno potomstvo, kljub temu da Abraham nima otrok. Abraham veruje, čeprav ne vidi. Tudi mi danes stojimo pred izzivi, ki se zdijo nepremostljivi. Vojne, revščina, izkoriščanje – vse to nas lahko preplavi z obupom. A Bog nas vabi, da dvignemo pogled k zvezdam, k njegovim obljubam. On je zvest, tudi ko je naša vera majhna. Njegove obljube so kot zvezde, ki svetijo v temi, in nas spominjajo, da njegov načrt za nas ni uničen.

V Psalmu 27,1.7-9.13-14 slišimo klic upanja: »Gospod je moja luč in moja rešitev, koga naj bi se bal?« V tem svetu, kjer se mnogi bojijo za svoje življenje, kjer otroci trpijo in družine bežijo pred nasiljem, je ta psalm spomin, da Bog ni odsoten. On je naša utrdba, naša varnost. Ko kličemo k njemu, nas sliši. Ko iščemo njegov obraz, nas ne zapusti. Tudi v najtemnejših urah lahko zaupamo, da bo prišel dan, ko bomo videli njegovo dobroto.

Apostol Pavel v Flp 3,17-4,1 nas opominja, da naša domovina ni na tem svetu. Mi smo državljani nebes. To ne pomeni, da se umikamo pred svetom, temveč da živimo kot luč v temi. V svetu, kjer se ljudje borijo za preživetje, kjer so otroci prodajani in izkoriščani, kjer vojne uničujejo življenja, smo klicani, da nosimo upanje. Naša vera nas vodi, da stojimo trdno v ljubezni, pravičnosti in usmiljenju. Kristus nas kliče, da živimo kot znak njegovega kraljestva, ki prihaja.

In končno, v Lk 9,28-36 doživimo Jezusovo preobrazbo. Na gori se njegova slava razkrije v polni svetlobi. Apoštoli so osupli, a Jezus jih vrne v vsakdanjost. Ta dogodek nas uči, da je svetloba Kristusove prisotnosti z nami, tudi ko se zdi svet temen. Vojne, krize in trpljenje niso konec zgodbe. Kristusova slava nas opominja, da je naša pot usmerjena k njemu. On je središče vsega, in v njem najdemo moč, da ostajamo človeški, usmiljeni in polni upanja.

Bratje in sestre, v tem svetu, ki ga zaznamujejo bolečina in negotovost, nas Bog vabi, da dvignemo pogled. Kot Abraham gledamo k zvezdam njegovih obljub. Kot psalmist zaupamo, da je Gospod naša luč. Kot Pavel živimo kot državljani nebes. In kot učenci na gori preobrazbe poslušamo Jezusa, ki nam pravi: »Vstanite in ne bojte se.«

Naj bo naša vera svetilka v temi, naša ljubezen odgovor na sovraštvo, naše upanje znak, da Božje kraljestvo prihaja. Amen.