Iz svetega evangelija po Janezu (1,35-42)

Tisti čas je Janez Krstnik spet stal tam in še dva izmed njegovih učencev. Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glejte, Jagnje Božje!« Učenca sta slišala, kaj je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure. Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom, je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta je najprej našel svojega brata Simona in mu je rekel: »Našli smo Mesija« (kar pomeni Maziljenec). Privedel ga je k Jezusu. Jezus je uprl pogled vanj in rekel: »Ti si Simon, Janezov sin. Imenoval se boš Kefa« (kar pomeni Peter).

V božičnem času nama je Janez Krstnik oznanjal, da je Božji Sin, ki izžareva Očetovo ljubezen do nas, že navzoč. Bogoslužje nama danes posreduje pričevanje učencev, ki so Odrešenika že srečali. Pripoved ni kronika o preteklih dogodkih. Z veliko pozornostjo do podrobnosti jasno pričuje o nepozabni, močni in skrivnostni izkušnji učencev.

Zdi se logično, da je neimenovani drugi učenec evangelist Janez, ki je zapisal evangelij ob koncu svojega dolgega življenja. Dogodka iz mladosti se zelo dobro spominja, ker mu je življenje popolnoma spremenil (Jn 1,14). Božja slava ga je zgrabila prav na dan, ki nama ga danes opisuje. Ob četrti uri popoldne je bilo, ko ga je Janez Krstnik poslal, naj gre skupaj z Andrejem k Jezusu.

Ne pozabiva, da je grški glagol, ki ga prevajamo s »stanovati«, enak Jezusovemu, ki ga je vztrajno uporabljal v govoru pri zadnji večerji o trti in mladikah: »stanujte v moji ljubezni« (prim. Jn 15). Učencem je odgovoril na vprašanje, kje stanuje: »Prišli ste k meni, videli ste, kje stanujem – v očetovi ljubezni, in tako tudi vi sedaj stanujte v moji ljubezni.« To je izkušnja, na katero naju želi spomniti Janez, ko pravi, da sta šla in videla, kje stanuje.

Ko se Janez in Andrej na pobudo svojega učitelja Krstnika odpravita za Jezusom, se jima zastavlja najresničnejše in najnujnejše vprašanje: »Kje stanuješ?« Izražata hrepenenje, ki je hkrati že odgovor na Jezusovo vprašanje: »Koga iščeta?« Jezus je svoja bodoča učenca videl v srce. Videl je, da si želita uresničevati Božjo voljo (prim. Ps 39). Skupaj z njima si tudi midva lahko želiva, da bi iskala in najdevala Božjo voljo; prosiva, da bi prebivala v njem, ki je dober, in ga živela v odnosu do vseh. Prosiva, da bi živela znotraj Dobrega in da nama ga nobeno zlo ne bi ukradlo. Naj Dobro zasije nad vsem.

Janez se svojega mladostnega hrepenenja spominja po dolgem življenju v hoji za Jezusom, v katerem je spoznal vso globočino in visočino Božje ljubezni. Bil je deležen njegovih skrivnosti. Pritegnilo ga je Jezusovo hotenje in ni se mu več upiral. Zaupnost z Jezusom mu je odprla oči, da je samega sebe prepoznal v zgodovini, ki je neskončno večja od njega, a hkrati njemu primerna in njegova. To, kar se je zgodilo Janezu in Andreju in vsem drugim apostolom, se lahko zgodi vsakemu izmed nas, tudi tebi in meni. In tudi na enak način. Veselje, ki ga izraža vzklik »Našla sva Mesija!«, nama omogoča tudi začetek poslanstva. Veselja ni mogoče držati zase in ga uživati sam. Veselje postane znamenje Božje obljube, ki se uresničuje. Je sad pokorščine in odgovornosti za poslanstvo.

Tudi najina želja, da bi sledila Gospodu, spolnjevala njegove zapovedi in uresničevala Božjo voljo, izvira iz globokega in srčnega vprašanja: »Kje stanuješ?« Tudi midva hrepeniva po zaupljivem sožitju z Bogom. Hrepeniva, da bi ugledala njega, ki ga ljubi srce, in našla prostor, v katerem lahko vsi v miru prebivamo med seboj. Včasih je vprašanje tako nadležno, da naju premaga strah. Ker nama sijaj in slava Gospodovega razodetja ostajata skrita in neprebojna, se strahu in dvomu tudi vdava. Jezus pa je prišel prav zato, da bi nama omogočil stopiti v Božje razodetje ljubezni. Vsem in vsakomur, brez izjeme. Zakaj se njegovemu osebnemu povabilu ne bi odzvala tudi midva?