»Naj vriskata puščava in goljava, raduje naj se pustinja in naj cvete kakor narcisa.Bujno naj cvete, naj se raduje in radostna vriska. Dano ji bo veličastvo Libanona, krasota Karmela in Šaróna. Gledali bodo GOSPODOVO veličastvo, krasoto našega Boga.« (Iz 35,1-2)

Premislim: Jezus omogoča razcvet življenja. Vse je ustvarjeno po njem in zanj, v njem ima vse svoj obstoj. Nikogar pa ne moremo prisiliti, da bi ga sprejel. Lahko ga samo oznanimo in pokažemo z lepoto, ki jo od njega prejemamo in delimo naprej. Pomembno je tudi kako rečemo in kaj delamo, ne le kaj rečemo in kaj delamo. Jezus je ob Jožefovi lepoti in moškem zgledu zaupanja v Boga rasel v Božjega Sina.

Zahvalim se: Sv. Jožef, hvala ti za tvoj očetovski, moški zgled in pomoč pri našem pričevanju upanja in zaupanja v današnjem svetu. Jezus je tudi ob tebi dobil neskončno trdnost v Bogu. Nauči je tudi nas.