»Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi.« (Lk 22,42)

Premislim: Jezus je med svojim bivanjem v Nazaretu verjetno omenjeno držo neštetokrat doživel tudi ob Sv. Jožefu. Ko so stvari večje od nas in ne moremo ničesar spremeniti (bolezen, preganjanja, vojne...) je najbolj zdravilno zaupanje v Očetovo ljubezen. Tako se odvežemo od ujetosti na vse, kar nam onemogoča da bi živeli iz intimnega odnosa z Jezusom, ki nas za večno vabi na svojo gostijo Božjega življenje Ljubezni in vzajemnega podarjanja.

Zahvalim se: Sv. Jožef, oče v sprejemanju, hvala ti za tvojo držo trdnosti, ki zajema iz popolnega zaupanja v brezpogojno ljubezen Očeta Jezusa Kristusa in našega Očeta. Hvala ti, da tudi nas učiš zaupati v vseh življenjskih okoliščinah.