»Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.« (1 Jn 3,18)

Premislim: Prve kristjane so prepoznali po tem, kako so imeli radi drug drugega v dejanjih in resnici. Tudi danes je to edini resnični prepoznavni znak kristjanov. Sveti Jožef je vsak dan hvaležno sprejemal svoje življenje iz Božje Očetovske roke in ga kot Božji dar delil z Marijo in Jezusom. S svojim delom, dejanji in odnosom je sodeloval z Božjo ljubeznijo do Jezusa, Marije in vseh, ki so mu bili poslani na pot življenja.

Zahvalim se: Sv. Jožef, oče v nežnosti, hvala ti za držo novega človeka, ki svoje življenje sprejema in podarja naprej kot večni Očetov dar. Nauči tega tudi nas, da bomo zajemali iz ljubezni Jezusa Kristusa in ustvarjali skupnost tistih, ki se imajo radi med seboj.