Abraham ni omahoval v neveri, temveč je okrepil vero in slavil Boga v prepričanju, da je Tisti, ki je dal obljubo, to zmožen tudi izpolniti. Ta vera mu je bila šteta v pravičnost. On je spodbuda za vse nas, ki verujemo v od mrtvih Vstalega Jezusa našega Gospoda. Za kontrast Jezus v evangelju opozarja na nesmisel zaupanja v zemeljsko bogastvo. Uporabi prispodobo o bogatašu, ki gradi večja skladišča in misli le na lastno udobje. Jezus mu reče: "Neumnež, še to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe." Sveti Duh nas vabi k Abrahamovemu pogumu zaupanja, kar se kaže v življenju človeka, ki po uspešni karieri raje opusti delo za večjo plačo, da bi se posvetil službi, družini in krajevni skupnosti. Kljub prvotnemu strahu in dvomu odkrije globoko notranjo bogastvo in mir, ki ga nobeno materialno blagostanje ne more dati. Skupaj s psalmistom moli: "Blagoslovljen bodi Gospod, Bog Izraelov, ker je obiskal in odrešil svoje ljudstvo." Doživlja kako Ga Bog vsak dan objema z resničnim bogastvom ljubezni in smisla.