»Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.« (Mt 7,14)

Ko me zaslepljuje sebičnost se mi zdijo vrata odrešenja – ljubezni – ozka in težavna. Zlo ima navidezno široka vrata, ker nam kaže dobro kot hudo in hudo kot dobro. Kar je lepo smatramo za grdo in kar je grdo se nam zdi lepo. Boga nam kaže kot sebičnega in zahtevnega, hudobnega in nevrednega zaupanja. Jezus na križu to laž razkrinka. Če v hoji za Njim ne ljubimo Očeta in bratov smo na poti pogube. Z Bogom smo le, če živimo njegovo usmiljenje do sebe in drugih, do Kristusovega telesa, ki je Cerkev. Duhovni in materialistični egoizem sta prazna in uničujoča. Široka vrata je Kristusova ljubezen do vsakega izmed nas. Vanjo sva povabljena.