»…in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem ti bo povrnil« (Mt 6, 4b).

Naša vera je ljubeč in zaupljiv odnos do Boga (molitev), do bližnjih (miloščina) in do sebe (post). Temelji na Božji ljubezni in zvestobi, ne na naši moči in sposobnostih. Znotraj tega lahko delam in živim zato, da bom Njemu všeč, ali pa, da bom vešč sebi. Lahko sem sin/hči ali pa suženj lažne veličine, zgrajene na vzpenjanju nad druge. Vse kar delam pred vami, da bi me potrdili in poveličevali, ostane prazno. Če delam pred Bogom, živim Očetovo ljubezen in spoštovanje do vas in do mene. Resnični in pravi vir mojega življenja in delovanja je lahko le oseben odnos z Očetom, Sinom v Svetem Duhu. Ni mi potrebno iskati vašega priznanja. Niti svojega. Nikoli me ne bo nasitilo. Sililo me bo v malikovanje samega sebe ali pa vas. V Njegovih očeh pa sem od vedno in za vedno dragocen, vreden spoštovanja in edinstveni čudež. Ti tudi. Vsak izmed nas tudi. Le Očetovo priznanje je temelj ali teža (slava), ki je ne more podreti noben vihar v tem življenju. Ker sem od njega ljubljen, sem sposoben ljubiti, kakor nas On ljubi. V tem je krščansko dostojanstvo, ki je kvas za ves svet. Ni nam treba moledovati pri drugih in kupovati samopodobe in samospoštovanja.