»Naše kosti so usahnile, naše upanje je splahnelo, uničeni smo.« (Ezk 37,11)

Premislim: V duhovnem življenju gremo skozi sušna obdobja, ko se Bog zdi oddaljen in nem. Vsi veliki svetniki so šli skozi preizkušnjo noči duše ali srca. Takrat so jim bila dani tudi največji duhovni uvidi. Njihov ljubeč odnos do Boga se je še okrepil. Spremenil pa se je tudi njihov odnos do bližnjih.

Zahvalim se: Sv. Jožef, varuh našega srca, hvala ti za vso notranjo samoto in zvestobo Bogu sredi noči in suše. Naj tvoja ljubeča moč izžareva tudi iz nas, slovenskih možakarjev.