Iz svetega evangelija po Marku (Mr 1,14-20)

Ko so Janeza zaprli v ječo, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govóril: »Čas se je dopólnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in vérujte evangeliju!« Ko je šel ob Galilejskem jezeru, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi!« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. Ko je šel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedêjevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi v čolnu in popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta očeta Zebedêja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.

Jezus je začel svoje oznanjevanje z istimi besedami kakor Janez Krstnik. »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Prim. Mt 3,2). Ali se njuno oznanilo kaj razlikuje? Ali Jezus zgolj nadaljuje Krstnikovo delo? Kako pa je vse to povezano z najinim življenjem?

Če dobro pogledava, Krstnik spodbuja k temu, kar nama Jezus kaže in že omogoča. V tem je razlika. Krstnik je slutil navzočnost Božjega kraljestva in naju spodbuja, da bi se mu odprla in ga sprejela. Jezus prinaša navzočnost Božjega kraljestva. Pokaže Božjo moč, ki nama prihaja na pomoč. Pokaže, da hoče Bog v nas in za nas končno uresničiti svoje obljube.

Kakšna je torej novost spreobrnjenja, h kateremu naju danes kliče Jezus v evangeliju? Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, naj nama podari duha modrosti, da bova spoznala, v kakšno upanje nas je poklical.

Najino spreobrnjenje je odvisno od modrosti, ki prihaja od zgoraj. A ne le od nje. Odvisno je tudi od tega, ali njegovo obljubo za začetek novega življenja v Kristusu vzameva resno. On hodi pred nama in z nama ter nama razkriva skrivnosti Božjega kraljestva. Božja volja je, da spoznava Kristusa, ljubljenega Božjega Sina. Če sprejemava in spoznavava Kristusa kot zaklad svojega srca, bova samega sebe doživljala znotraj Božje modrosti. Njegova modrost hodi pred nama, naju objema in spremlja. Zaveza zaupljivega odnosa in domačnosti z Jezusom osmišlja tudi najine rane in trpljenje, ki nam jih povzročijo drugi.

Le Jezus Kristus razkrije resnične Božje namene s svetom. Omogoča, da naju doseže Božja obljuba življenja za vsakega človeka. Ko nama oznanja Božje kraljestvo in naju vabi k spreobrnjenju, razodeva Božje namene. Želi, da bi sprejela ljubeče Božje povabilo k življenju iz upanja, zase in za ves svet.

Evangelij nama pokaže, da je spreobrnjenje hoja za Jezusom. Ko se apostol Peter zaradi Jezusove napovedi trpljenja prestraši in ga hoče odvrniti od te poti, mu slednji odločno svetuje, naj stopi za njim (prim. Mr 8,37). Ko Petru po vstajenju napove, da bo umrl mučeniške smrti, ga spet povabi, naj hodi za njim. Če bo hodil za njim, bo užival Božjo obljubo, ki je v Jezusu dosegla tudi tebe in mene. Pri hoji za Jezusom ni najpomembnejši napor. Najpomembnejše je, da sprejemava razodetje, ki nama ga On podarja. Z njim nama daje upanje in zaupanje v življenje. Postane najina notranja moč za pot in hojo za njim.

Če Jezusove besede tako razumeva, dobijo čisto drugačno moč. »Čas se je dopolnil« pomeni, da ni časa, ki ga Božja obljuba ne bi dosegla; ne obstaja čas, ki ne bi bil zajet v razodetje Božje ljubezni. Zato je sv. Pavel rekel Korinčanom, da je čas kratek. S tem je hotel reči, da je veselje ob odkritju resničnega zaklada Božje ljubezni v Jezusu Kristusu tako veliko, da vse drugo pride na drugo raven. Kajti vse stvari imajo en in edini cilj: da skupaj z vsemi brati in sestrami okusiva resnico Božje ljubezni. Če naju stvari ne vodijo do te resnice, niso vredne resnične pozornosti. Če to resnico Božje ljubezni okušava, je vse vredno spoštovanja in postane vir blagoslova. In Božje kraljestvo je blizu. Lahko se ga dotakneva, lahko ga vidiva, lahko ga okušava v sebi. »Spreobrnite se« torej pomeni: dovolite, da vas osvoji Jezusovo zaupanje v Božjo obljubo, ki se v vas uresničuje. Verujte evangeliju pomeni: zaupajte, da je Bog dovolj močan, da v vas uresniči svojo obljubo. Zaupajva torej, da je Bog sposoben zadovoljiti vsa najgloblja in večna hrepenenja najinih src. Bog te živi!