»Da razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, in naravna naše noge na pot miru.« (Lk 1,79)

In mir ti bom naklonil pred vsemi tvojimi sovražniki. Gospod ti oznanja, da ti bo Gospod sezidal hišo (2 Sam 7,14-16). Našo zgodovino smo povabljeni brati z Božjimi očmi, z očmi vere in v skladu z Božjo obljubo. Na podlagi zahvale za preteklost. Simeonova hvalnica napoveduje prihodnost, ki jo živimo v sedanjosti. Bog nas skrivoma obiskuje in uresničuje svoj načrt ljubezni, ki osvobaja. On je materinsko in maternično nesebično ljubeč. Zastonjski in usmiljen. Danes in tukaj. Sprejemamo njegov dar in mu odgovarjamo z ljubeznijo na ljubezen: »Vzemi, Gospod in sprejmi, vso mojo svobodo, moj spomin, moj razum in vso mojo voljo. Vse si mi podari ti. Vse je tvoje…« Tvoje sonce se kaže nam, ki sedimo v temi in smrtni senci, ker še vedno verjamemo lažem sovražnika človeške narave in smo njegovi ujetniki. Današnja pandemija, in vse zarote okrog nje, so očiten dokaz tega. Doživljamo zapor teme in smrtno grozo. Če se ti pustimo razsvetliti, postanemo tudi mi luč. Tvoja luč naravnava naše noge na pot miru in svobode, ki sta nam bila prej neznana. Če Jezusove poti miru ne poznam, sem kakor razburkano morje polno blata. Hvala ti, Jezus, ker me vsak dan znova in vsak advent znova vabiš na tvojo pot miru in svobode. Ti si premagal vse zlo tako, da si ga sprejel in nikomur vrnil. Tvoja ljubezen zmaga = osvobaja takrat, ko navidezno izgubi. Zlo v resnici izgubi takrat, ko navidezno zmaga. Hvaležen sem ti in se ti znova izročam: »Vzemi, Gospod, in sprejmi…«