V Kristusu Jezusu ni več nobene obsodbe za tiste, ki hodijo po Duhu in ne po mesu, oznanja Pavel, ker nas je postava Duha življenja v Kristusu Jezusu osvobodila od postave greha in smrti. To je radostna novica za vsakogar, ki se počuti ujetega v lastnih napakah. Jezus v evangelju s prispodobo o neplodni smokvi ponudi podobo Božjega potrpljenja: kmet ga prosi, naj jo pusti še eno leto, da jo obdela in gnoji, v upanju na sad. Sveti Duh je tisti, ki živi v nas in nas obdeluje s svojo milostjo, da bi lahko rodili sad za večnost. Po dolgem času brezverskega življenja se zlahka počutimo praznein brez vrednot. Ko začnemo hoditi v cerkev in se v molitvi odpirati Božji prisotnosti, počasi začutimo, kako se naše srce mehča in se v nas budi hrepenenje po dobrem. Naše življenje, prej neplodno, začne prinašati sadove ljubezni in usmiljenja. Postaja čista posoda za delovanje Duha, ki je veselje v Bogu.