Bog nas danes skozi preroka vpraša: ali je res čas, da živimo v svojih udobnih hišah, medtem ko je njegovo kraljestvo, njegova stavba v našem srcu in svetu zanemarjena? Ne gre za zidove, temveč za našo vnemo in predanost. On ne potrebuje našega zidakov, temveč naše srce, ki ga z veseljem hvali kot svojega Kralja. Kakor Herod lahko tudi mi postanemo radovedni glede Jezusa, vendar samo radovednost ni dovolj. Bog nas iz občudovanja in se odločno odzovemo: izberimo njegovo kraljevanje na prvo mesto v svojem življenju. Potem bomo njegovo ljudstvo, ki mu prinaša veselje, in naša vera ne bo več le zunanja radovednost, temveč osebno srečanje z Bogom, ki nas preoblikuje.