V kraljevi dvorani je pisala roka na steni: Mene, Tekel, Peres – pretehtan si bil in prelahek, tvoje kraljestvo je razdeljeno in dano drugim. Blagoslovljene snežinke in dež, blagoslovljena rosa in slana, blagoslovljena led in mraz, blagoslovljena noč in dan, kajti vse, kar diha, naj hvali Gospoda. Prihajajo dnevi, ko vas bodo vlačili pred kralje in vladarje, zaradi mojega imena, in to vam bo priložnost za pričevanje. Las z vaše glave ne bo izgubljen.

Kadar se vse ruši kakor Babilon, kadar roka piše sodbo nad našo ošabnostjo, kadar nas svet preganja in stehta, ostaja samo On – lahkotnejši od snežinke, močnejši od vseh kraljestev, in v njegovem imenu je naša zmaga. Danes te že nosi v dlaneh, in nobena roka na steni ne more izbrisati njegove ljubezni.