»Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval« (Jn 20,8)

Janez je prototip vernega človeka, ki veruje v Jezusa, čeprav ga ni videl. Dovolj so mu bila znamenja. On ima rad, zato vidi s srcem. Srce, ki ljubi je dobro odprto za resničnost. Sebično srce je slepo. Mi lahko verujemo po pričevanju Marije, apostolov in naših predhodnikov. Če ne verujemo v Vstalega, grob ostaja zadnja postaja in na vse gledamo iz strahu pred smrtjo. Z Jezusom se lahko ozremo iz Očetovega naročja v prazen grob vseh, ki smo jih rodili in so rodili nas.