V Ezekielju (Ezk 34,11-16) slišimo Gospoda, ki obljublja: "Pojdem iskat svoje ovce." Njegovo Srce neprestano išče izgubljene, da jih prinese nazaj v zavetje svoje ljubezni. V Njegovem Srcu najdemo počitek in hrano, tudi ko hodimo po temnih dolinah. "Božja ljubezen je izlita v naša srca." Kristusovo Srce, prebodeno na križu, postane vir naše upanja, ker nas ljubi še ko smo grešniki. Luka (Lk 15,3-7) pripoveduje o pastirju, ki pusti devetindevetdeset ovac, da poišče izgubljeno. Jezusovo Srce se ne utrudi in nas nenehno išče tudi takrat, ko se izgubimo. Božja vnema je neskončna - vsaka ovca je edinstvena in dragocena v Njegovih očeh. Ko občutimo samoto ali obup, se spomnimo: Njegovo Srce bije zate, kot bi bil edini na svetu. Kristusova srčna rana je vrata milosti - skozi njo lahko vedno najdemo pot domov. Naj naša molitev postaja pogled v Njegovo odprto Srce, ki neprenehamo ljubi in odpušča. Naj bo današnji praznik spomin, da nas Njegova ljubezen nikoli ne zapusti, čeprav bi jo mi stokrat zavrnili. Naj naša odzivnost na to ljubezen ne bo iz dolžnosti, temveč iz hvaležnosti za dar, ki ga ne moremo povrniti.