Sveti Duh priskoči na pomoč naši slabotnosti, kajti ko ne vemo, kaj in kako bi prav molili, posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. Bog pozna naša srca in vse dela v dobro tistih, ki ga ljubijo. Jezus Kristus v evangelju spomni na ozka vrata, skozi katera je treba iti z Njim. Vabi nas k resnični notranji spreobrnitvi, ki presega zgolj zunanj pripadnost. Dogaja se, da mnogi po izgubi službe obupajo in ne morejo najti besed za molitev. V tišini njihove bolečine Sveti Duh moli v njih in jih vodi v dejanja zaupanja. Sčasoma se vrata odprejo na nepričakovan način – preko ponudbe nove službe, ki je bolj smiselna, kar ga pripelje do spoznanja, da ga je Gospod vodil, tudi ko je bilo vse temno. Njegova vera se poglobi in postane osebna, ko doživi, kako Oče uskladi vse za njegovo dobro, in njegovo srce zaupa kakor psalmist: "Jaz pa zaupam v tvojo milost."