Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 12,1-11)

Šest dni pred veliko nočjo je prišel Jezus v Betanijo, kjer je bival Lazar, ki ga je Jezus obudil od mrtvih. Napravili so mu tam gostijo in Marta je stregla, Lazar pa je bil eden izmed tistih, ki so bili z njim pri mizi. Marija je vzela funt dragocenega olja iz pristne narde in je mazilila Jezusu noge ter mu jih brisala s svojimi lasmi, in hiša se je napolnila z vonjem olja. Rekel je tedaj eden izmed njegovih učencev, Juda Iškarijot, ki ga je pozneje izdal: »Zakaj se to olje ni prodalo za tristo denarjev in razdalo ubogim?« Tega pa ni rekel, kakor da bi ga skrbeli ubogi, ampak ker je bil tat in je imel denarnico ter je izmikal, kar se je vanjo devalo. Jezus je rekel: »Pusti jo, prihranila ga je za moj pogrebni dan. Uboge imate namreč vedno med seboj, mene pa nimate vedno.«

Ljubljeni Sin, ki ga je Oče vesel in nas vabi, da ga poslušamo, je danes deležen posebne pozornosti s strani Marije, žene, ki jo je verjetno ozdravil. Marija se ne zaveda vse globine njenih nežnih in ljubečih gest, ki jih je javno izkazala Jezusu. On sam nam razkriva to globino. Ona se pokloni žrtvi, ki jo bo on v kratkem uresničil. Jezus spregovori o svojem pokopu. Podaril bo svoje telo in kri, ki ga prejemamo v vsaki maši. Marija časti njegovo telo in ga mazili z dragocenimi dišavami, ki odišavijo ves dom.

Tudi mi se lahko veselimo te Marijine geste in poklona Jezusu. Želimo sodelovati pri tem z vso svojo ljubeznijo. V tem tednu smo povabljeni k veliki hvaležnosti, zbranosti in veselju tistega, ki ve, da je brezpogojno ljubljen do smrti in tudi v smrti ter preko smrti.

Kakšne so moje dišave za Jezusa, ki mi je odprl grob in me povabil: Mir ti bodi. Živi iz moje ljubezni? Vedno smo v skušnjavi, da bi to, kar delamo za Gospoda lahko služilo drugim: ubogim in potrebnim. Vsiljuje se nam misel, da z Jezusom izgubljamo čas. V resnici pa je vse, kar storimo zanj premalo, kajti on nam je odprl grob skozi katerega gremo v Očetovo ljubezen in na njegovo gostijo življenja vseh ljubljenih bratov in sester. Odprl nam je grob sebičnosti, ki nam zastruplja sedanji trenutek naših odnosov. Prosimo ga, da bi mu bili v teh dneh bolj blizu, da bi bili pretirano velikodušni do njega z našimi dišavami, kakor Marija, ki mu je podarila najbolj dragocene.