Abrahamovo pogumno posredovanje za Sodomo v 1 Mz 18,16-33 razkriva srce, ki ne preneha prositi: "Gospod, ali boš uničil pravičnega s krivičnim?" Njegovo vztrajno molitev Bog posluša, ker ljubi dialog s svojimi otroki. Spoznavanje Božjega usmiljenja, ki "ne ravna z nami po naših grehih", nas napolni s hvaležnostjo, medtem ko Jezus v Mt 8,18-22 postavlja radikalno izbiro: "Hodi za menoj!" Božje kraljestvo zahteva popolno predanost brez ozira na človeške izgovore, Abrahamova pogumna ljubezen do grešnega mesta nas vabi, da ne obupamo nad svetom, temveč vztrajno molimo zanj. Kakor psalmist lahko sprejmemo globino odpuščanja, ko dojamemo, da nas Bog ne meri po naših rehih. Jezusov poziv učencu, ki je hotel najprej pokopati mrtvega očeta, razkriva, da njegova prisotnost zahteva prednost pred vsem drugim. Abrahamovo pogajanje kaže, kako vera postane pogumen dialog, ne pasivno sprejemanje. Pslamistova hvala nas spodbuja, da lahko vsak dan začnemo znova, ker je njegova milost večna. Jezusova beseda "Hodi za menoj!" ostaja izziv za vsakogar. Naj naša molitev postane pogumna kakor Abrahamova, naše srce hvaležno kakor psalmistovo, naša odločitev pa jasna kakor odziv Kristusovih učencev.