Na predvečer Novega leta 2027 nas liturgija obdaja z izjemno močnimi berili: 1 Jn 2,18-21, ki nas postavlja v »poslednji čas«, Ps 96,1-2.11-12.13, ki nas kliče k svetovni Evharistiji, in k molitvi večne himne Jn 1,1-18, ki razglaša božanskost Utelešene Besede.

Ko se oziramo na preteklo leto in pričakujemo prihodnje, nas ta berila utrjujejo v spoznanju, da je naš čas že vpet v večnost Kristusa, Logosa.

Apostol Janez dramatično oznanja: »Otroci, poslednji čas je!«

To ni čas strahu pred koncem, ampak čas odločitve in razločevanja. S Kristusovim prihodom je čas »prišel do svojega konca« v smislu, da je Kraljestvo že navzoče v Cerkvi. Mi živimo med tem, kar je že in tem, kar še ni.

Antikristi, o katerih govori Janez, so tisti, ki zanikajo, da je Jezus Kristus – torej zanikajo, da je Občestvenost (Logos) postala meso. Oni so tisti, ki so odšli od nas, ker niso bili »iz nas«.

Naša moč pa je v: »Vi imate maziljenje od Svetega in poznate vse.«

Ta »poslednji čas« je čas polnega spoznanja. Ni se nam treba bati tistih, ki zapuščajo resnico, saj smo maziljeni. Maziljenje in spoznanje je identično občestvenosti z Očetom in Sinom v Duhu. Ne pozabimo, kje je naša identiteta: ne v posvetnih definicijah, ampak v temeljni resničnosti krsta, ki nas je že mazilil in nam omogočil, da poznamo in živimo Polnost. Zato lahko pojemo "Gospodu novo pesem!«

Novo leto naj se začne z novo pesmijo. Ta nova pesem, kot jo razume liturgična teologija, je Evharistija – daritev celega življenja in celega stvarstva Bogu.

Stvarstvo je poklicano, da se raduje in poje Gospodu: veseliti naj se nebo, raduje naj se zemlja, šumi naj morje, raduje naj se polje in prepevajo naj drevesa v gozdu!

Človek je duhovnik stvarstva. Naša naloga ni le uživanje stvarstva, ampak njegova posvetitev. Ko se zberemo k molitvi ali ko opravljamo svoja vsakdanja dela v duhu hvaležnosti, celotno stvarstvo (morje, drevesa, zemlja) prebujamo iz njegove minljivosti in ga vključujemo v Kristusovo Kraljestvo.

Kaj je »nova pesem«? Je zavestna, evharistična hvaležnost, ki presega potrošništvo in sebičnost. Je radostno priznavanje, da je »Gospod kralj!« (Ps 96,10), in da je vsa realnost poklicana k občestvu.

Janezov Evangelij je najmočnejša potrditev identitete našega Odrešenika. On ni le prerok ali moralni učitelj, ampak Logos – Razum, Smisel, Uresničitev in Občestvo samega Boga.

»In Beseda je postala meso in se naselila med nami; in videli smo njegovo slavo, slavo, ki jo ima kot Edinorojeni od Očeta, poln milosti in resnice.« (Jn 1,14)

Ta himna nam razodeva naš največji dar (Jn 1,16): »Zakaj od njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo.«

Ta »polnost« (Pleroma) je tisto, kar nam je omogočilo, da smo spremenili način naše eksistence. Ne živimo več v strahu pred smrtjo in nujnostjo narave, temveč v svobodi, ki izvira iz Boga, ki je Ljubezen in Občestvo.

Logos je prišel, da bi nam dal moč, da postanemo Božji otroci (Jn 1,12). To je najgloblje vabilo, ko zapuščamo staro in vstopamo v novo: Vstopiti v Logos pomeni vstopiti v Odnos, ki traja večno.

Izziv za prehod v Novo Leto:

Ko se danes oziramo na uro in čakamo na polnoč, ne štejmo le minljivih sekund. Namesto tega:

1. Stopimo v »poslednji Čas« z zaupanjem: Bodimo trdni v spoznanju, da nas je Sveti Duh že mazilil in da je Logos temelj naše resničnosti.

2. Začnimo peti novo pesem: Spremenimo svojo hvaležnost v evharistični odnos do sveta in vseh, ki nas obdajajo. Naj bo vsak naš naslednji dan, celo najbolj vsakdanji, priložnost za posvečevanje stvarstva.

3. Živimo iz polnosti: Prosimo Gospoda, naj v prihajajočem letu naša ljubezen ne bo odsev svetovnega pomanjkanja, ampak naj izvira iz Njegove Polnosti – milosti za milostjo.

Srečno, blagoslovljeno in evharistično Novo Leto 2026!