Janez Krstnik se je ozrl na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glej, Božje Jagnje!« (Jn 1,36)

Odlomek govori o naši notranji poti na katero nas vabi Božje hrepenenje po slehernem izmed nas. V Janezu Krstniku vsa dolga veriga starozaveznih prerokov končno prepozna izpolnitev Božje obljube: Beseda postane človek. Če sprejmem Janezovo pričevanje bom tudi sam doživel Sina in lahko o Njem pričeval drugim. Pričevanje o njem je kakor širjenje požara, ki v vseh prižiga luč. Povabljeni smo, da pridemo in vidimo Jezusa, neposredno in osebno. Bolj ga sprejemamo, bolj razumevamo njegovo in našo skrivnost zajetosti v Ljubezen Boga, ki je naš Oče in Mati. Povabljeni smo v nenehen dialog z Njim, ki vključuje nesporazume, dvome, dvoumja, predaje in odpore. Hrepeni, da bi bil najino domovanje, midva pa njegovo.