In reče mu: »Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebo odprto in Božje angele gor in dol hoditi nad Sinom človekovim.« (Jn 1,51).

S tem stavkom nam želi priklicati v spomin Jakobovo videnje v prvi Mojzesovi knjigi (1Mz28,12). V svojih preroških sanjah dobi spodbudo in zagotovilo: Bog bo z njim v vseh okoliščinah in mu bo vedno pomagal. To izkustvo se ponavlja skozi vso Izraelsko zgodovino. Judje doživimo težka obdobja, a vedno doživljamo, da je Bog z nami in da so za nas nebesa odprta. To izkustvo bo še močnejše v dejavnosti Mesije in v življenju tistih, ki bodo hodili za Kristusom. Vsak dan bodo videli, kako angeli vstopajo v njihovo življenje. Srečali bodo tiste, ki jim jih pošilja Bog. Nebesa so zanje odprta, lahko govorijo z Bogom in slišijo njegov glas. Naš greh nebo zapre in zgrabi pa nas pozaba Boga. Ostanemo osamljeni v senci svojega figovega drevesa, svojega malega življenjskega prostora, ki nas začne dušiti in nam ukrade veselje do življenja. Današnji ljudje si poskušamo zagotoviti vse vrste umetnih zdravil za beg pred samoto in osamljenostjo: potujemo, menjamo bivališča in poskušamo razširiti svoja obzorja. Vendar zastonj. Dokler se nam ne odprejo nebeška obzorja, nimamo izhoda.