Ob teh berilih nas Gospod poziva k temeljiti odločitvi zanj. Sveti Pavel nam v Pismu Rimljanom razlaga, da je vsa zapoved zajeta v ljubezni do bližnjega. Toda v Lukovem evangeliju (14,25-33) slišimo presunljiv, celo moteč poziv: "Če kdo pride k meni in ne sovraži očeta in matere... in tudi svojega življenja, ne more biti moj učenec."

Tu ne gre za nasilje, temveč za radikalno prednost. Jezus ne uči sovraštva, ampak zahteva, da ga ljubimo toliko bolj od vsega drugega, da se bo vsaka druga ljubezen zdelá kot "sovraštvo" v primerjavi z njo. Njegova ljubezen probraža vse človeške vezi.

Gospod nas poziva naj pretehtamo, ali smo pripravljeni vzeti križ in iti za njim do konca. To križ odrešitve, ki nas osvobaja egoizma in nas dela osvobaja za darovanje.

Deležni smo sreče, ki izvira iz poguma biti popolnoma Kristusov. Naj nas ta beseda opogumi, da prevzamemo odgovornost za svoje življenje iz vere.